Obiskali smo nabito polno zavetišče, tako so želeli pritegniti našo pozornost

Komaj smo se približali kletkam mariborskega zavetišča za živali, kjer na drugo priložnost in svoje nove lastnike čakajo tamkajšnji prebivalci na štirih tačkah, že nas je sprejel bučen lajež. V spremstvu mlajše zaposlene smo se sprehodili mimo 45 kužkov, ki so na vse pretege želeli pritegniti našo pozornost. 

Pasji kanon, s katerim so nam izkazali dobrodošlico, je trajal vse do trenutka, ko smo se odmaknili iz njihovega vidnega polja. Ker glasen sprejem prestraši marsikaterega obiskovalca, pri živalih pa povzroči nepotreben nemir, skupinskih ogledov v zavetišču ne izvajajo. Zainteresirani posazemniki se morajo na ogled naročiti in povedati, s katero živaljo bi se radi spoznali.

Zaradi prikupnosti mnogih kandidatov, med katerimi je bilo tudi nekaj mladičev, ni dosti manjkalo, da bi se nam na poti nazaj v Ljubljano pridružil izbranec, ali pa kar nekaj teh. V resnici to ne bi bilo mogoče, saj je postopek posvojitve dolgotrajen in vsebuje številne varovalne ukrepe, ki preprečujejo, da bi žival ponovno pristala v zavetišču.

"Ko se posameznik s pomočjo naše spletne strani odloči, katero žival bi želel posvojiti, mora izpolniti vprašalnik in nam ga poslati. Zaposleni bomo na podlagi njegovih odgovorov ocenili, ali je izbrana žival zanj zares primerna. V primeru, da nudi ustrezen dom, ga kontaktiramo v roku treh delovnih dni in se dogovorimo za ogled. V primeru negativnega odgovora pa tega ne sporočamo. Če se za eno žival zanima več kandidatov, izberemo tistega, ki ima najboljše pogoje za oskrbo živali," razloži mlada sogovornica Maša.

Inšpektorica Slovenija "V času svoje kariere še nisem spoznala namernega mučitelja živali."

Pogoj za posvojitev psa sta vsaj dva ogleda – prvi poteka v času rednih ogledov med 12.30 in 14.30, glede terminov nadaljnjih spoznavanj pa se v zavetišču prilagodijo. Zagotovo pa posvojitev živali ni možna že na prvem ogledu.

• Vodja zavetišča: "Letno si moramo izmisliti več kot 1000 imen."

"Če ocenimo, da ste primeren posvojitelj, podpišete pogodbo o posvojitvi psa oziroma pogodbo o posvojitvi muce, ki je hkrati tudi uradni dokument o prenosu lastništva živali. Pogodba se podpiše na sedežu zavetišča. Ob podpisu pogodbe se plača posvojnina, ki predstavlja majhen prispevek zavetišču – za kužke 54,90 evra, za mačke pa 42,70 evra. Po podpisu pogodbe in plačilu posvojnine lahko svojega kosmatinca odpeljete v svoj dom," pojasni sogovornica, ki je bila pred zaposlitvijo v zavetišču več let prostovoljka. Poleg nje je tu zaposlenih še deset drugih.

V odločitev o nabavi živali, bodisi je to posvojitev bodisi nakup, moramo biti vselej 100-odstotno prepričani. Ker smo ravno v prazničnem času, ko si z najbližjimi izmenjujemo darila, sogovornica poudari: "Četudi se to na prvi pogled marsikomu zdi izjemno lepa gesta, živali niso in ne smejo biti darilo! V času praznikov pogosto prejemamo klice posameznikov, ki bi žival nemudoma odpeljali. V takih primerih odločno nastopimo in posvojitev, za katero se nam zdi, da gre v napačno smer, zaustavimo." V izogib tovrstnim zapletom teden dni pred božičem posvojitev ne izvajajo, temveč se v tem času dogovorijo le za oglede. 

Kompulzivni nakupi se še nikoli niso izkazali kot uspešni. Preden si žival omislimo, moramo dobro pretehtati, ali ji lahko nudimo vse, kar potrebuje. Odločitev mora biti sprejeta s strani vseh članov družine. "Žival, ki jo nameravate kupiti ali posvojiti, skušajte poprej kar se da dobro spoznati. Spoznanje, da niste kos njegovi vzgoji in potrebam ni prijetno in poleg tega prinese veliko težav. Žival vidimo na fotografiji in nam je lahko všeč, vendar je nekaj povsem drugega, ko jo vidimo v živo ter poleg tega spoznamo njen karakter," pove zaposlena v zavetišču. Nujno je zavedanje posvojiteljev, da posvojitev živali prinese odgovornost za naslednjih 10 ali celo 15 let.

V predprazničnem času so v zavetišču bolj kot klicev za "nujne posvojitve" veseli donacij, namenjenih njihovim varovancem. Tako kot vsako leto začnejo kapljati na njihov naslov v začetku meseca. Zato vsem, ki bi želeli pomagati, sporoča, da najbolj potrebujejo pesek za mačja stranišča, igračke, posteljice, praskalnike za mačke in kvalitetno hrano za mačje mladiče.

Zavetišče poka po šivih

Poglavitno poslanstvo zavetišča, čigar začetki segajo v leto 1987, je zapuščenim, zavrženim in mučenim živalim zagotoviti topel in ljubeč prehodni dom, jih ustrezno zdravstveno oskrbeti ter jim čim prej poiskati nove lastnike. Njihova temeljna vizija je pravzaprav prazno zavetišče. Trenutne razmere tega žal ne omogočajo, saj so več kot 100-odstotno zasedeni in zato novih lastniških živali, če to resnično ni nujno, ne sprejemajo več.

Ob prihodu v mačje kraljestvo, so nam te prijazno zamijavkale v pozdrav. Večina mačk je mladih, zato so bile seveda takoj pripravljene na igro, pa čeprav so po zajtrku sprva zadovoljno počivale. Starejše so še naprej ležerno poležavale naokoli in se niso pustile motiti. Trenutno je v zavetišču okoli 50 muc, vendar se število stalno spreminja. Letošnji rekord ja znašal celo 80 mačjih posamenikov.

15. februarja 2012 je Zavetišče Maribor prevzelo podjetje Snaga d.o.o., ki nadaljuje z zgledno tradicijo ravnanja z zapuščenimi živalmi na območju Maribora in okolice.

Največjo zasedenost beležijo v času mačjih mladičev, ko se morajo v zavetišču pri iskanju prostora zanašati na svojo iznajdljivost. Do tega, da jih lahko oddajo v posvojitev, mora namreč preteči približno tri mesece in prav nezadostna starost mladičev je pogosto razlog, da se prostor hitro polni. 

Tudi med našim obiskom so bile vse kletke zapolnjene. Naprej smo se napotili mimo ločenega, predskupnega prostora, kjer pred združitvijo z ostalimi mačjimi stanovalkami čakajo muce, ki morajo biti ustrezno obravnavane; bodisi dvakrat cepljene, sterilizirane ali kastrirane. Na ta način se v zavetišču izognejo širjenju bolezni ali povečevanju števila podmladka. 

Največkrat sprejmejo mlade muce, odrasle le redkokdaj. Včasih seveda naredijo izjemo, vendar zanje ne vlada pretirano zanimanje, pove sogovornica. Na prvi pogled njeno delo izgleda sanjsko – kaj je boljšega od tega, da v službenem času hraniš živali, jih sprehajaš, se z njimi igraš in jih božaš?  Vendar je to zgolj "ta lepši del" njene službe. Javnost pogosto pozablja, da so zavetišča prvi naslov za tiste živali, ki jim ni več mogoče pomagati, denimo povožene mačke ali tiste, ki so v zelo slabem zdravstvenem stanju. "Pomagamo, kolikor se le da, vendar včasih tudi mi nimamo rešitve," žalostno razlaga. Večinoma najdejo muce, ki niso v idealnem stanju; najpogosteje trpijo za obolenji zgornjih dihal, imajo prehlajene oči ali pa so okužene z mačjo kugo. 

Vest o odgovornem skrbništvu se širi (pre)počasi

Na srečo so bile ob našem prihodu vse mačke (in tudi psi) še kako živahne – sled zaspanosti je takoj, ko smo jim pomignili z igračko, izginila. Zaradi pestre izbire in predvsem velike prikupnosti muck bi se le stežka odločili, katero bi vzeli domov.

Številni posvojitelji se zagotovo soočajo s podobnimi težavami, zato so jim v sprejemnem prostoru pripravili mapo s trenutnimi stanovalci zavetišča. Neodločeni posvojitelji lahko preletijo njihove fotografije, opremljene s krajšim zapisom o karakterju posamezne živali, in seveda njenim imenom.

Glede na številčnost živali, ki se vsako leto znajdejo v zavetišču, imajo tamkajšnji zaposleni občasno kreativne blokade. "Na neki točki nam zmanjka idej. Takrat se kot priročno orodje vselej izkaže stric Google," se pošali Maša.

Sogovornica z živalicami zelo rada dela, vendar bi želela, da bi jih bilo v zavetišču manj, predvsem pa, da bi imele vse odgovorne lastnike. Z zaskrbljenostjo opaža, da je v Sloveniji kjub stalnemu ozaveščanju teh manj, kot bi pričakovali. Še posebej pogreša več odgovornih lastnikov psov, saj zavetišče že dolgo ni bilo tako polno zapuščenih psov, kot je danes.

Zaposleni pri njih vsakodnevno prejemajo klice glede možnosti oddaje lastniških živali. "Lastniki se živali bodisi naveličajo, ali pa se preselijo v novo stanovanje, kjer živali niso dovoljene. Morda je novo bivališče zanje premajhno, morda pa živali preprosto ne želijo več. Dogajajo pa se tudi odvzemi, ki sicer niso tako pogosti. Pogosto pride do situacije, ko starejši lastniki umrejo in za seboj pustijo mlade pse. Žal ima danes lahko vsakdo žival, ki si jo zaželi, potem pa se jo znenada naveliča in jo preprosto zapusti," največjo težavo dandanes izpostavi zaposlena.

Inšpektorica Vizita za živali Čeprav na to opozarjajo že leta, Slovenci še vedno to počnemo

Posvojene živali so sicer izjemno hvaležne, a pogosto ne dobijo prave priložnosti. Eden izmed takih je starešina zavetišča po imenu Loki. Tu je že od leta 2017, ko je imel eno leto. Zaradi svoje ogromne pojave in glasnega laježa marsikoga prestraši. Ker pa je tu  skoraj celo življenje, je zavetišče sprejel za svoj dom. 

Potencialni posvojitelji bi morali vložiti nekaj več truda in časa, preden bi ga lahko odpeljali v nov dom. Začeti pa bi morali z obiski preko ograje, da bi se jih postopoma privadil. "Prepričana sem, da bi jih sčasoma, to je po nekaj obiskih, sprejel. Podobno, kot je doslej sprejel še vsakega zaposlenega," doda.

Eden izmed glavnih razlogov, da je Loki še vedno v zavetišču, je tudi njegova EMŠO. Zaposlena opaža, da za večje in starejše pse ni velikega zanimanja. "Verjamem, da se ljudje bojijo hitrega slovesa živali, ki ob posvojitvi že ima nekaj let. Pa vendar; če jih nihče ne bo vzel, bodo do konca svojega življenja primorane živeti v zavetišču. Tu kljub našemu trudu ni idealno, saj je mrzlo, prostor pa je tudi precej natrpan. Poleg tega žival z ljudmi ne preživi toliko časa, kot bi si zaslužila," nadaljuje sogovornica. 

Slovenija Poginule kužke in mačke se predela v živalsko moko, ali pa ...

O tematiki odgovornega skrbništva živali na našem mediju pogosto pišemo, saj že vrsto let organiziramo brezplačni izobraževalni dogodek Festival za ljubitelje živali. Tam otroci in ostali obiskovalci spoznajo številne živalske vrste, poleg tega pa imajo priložnost spregovoriti z njihovimi odgovornimi skrbniki in tako prejeti koristne informacije.

stasa.pust@styria-media.si