Predstavnik aktivistov Irfan Beširević je na novinarski konferenci ob 20. obletnici izbrisa dejal, da so izbrisani v zadnjih mesecih nekoliko prenehali z delovanjem, ker niso več vedeli na koga naj se obrnejo. Sedaj pa so se po njegovih besedah odločili, da nadaljujejo "z bojem". Na današnji skupščini so tako sprejeli nekatere predloge za delovanje v prihodnosti. Zahtevali so tudi individualno in kolektivno rehabilitacijo izbrisanih.
Med temi je Beširević izpostavil predlog resolucije, v kateri naj bi izbris imel vse elemente etničnega čiščenja in socialnega genocida. "Ljudem so pobrali vse premoženje, pa tega še danes ne priznajo kot napako," je poudaril Beširević. Dodal je, da v primeru izbrisanih ne gre samo za vprašanje državljanstva, temveč za pravice stalnega prebivanja.
"Točno se ve, kdo je kriv"
Beširević je dejal, da so se člani iniciative na skupščini strinjali, da je zato treba dopolniti zakon za pridobitev stalnega prebivališča, saj posamezniki sedaj težko dokažejo, da so bili v preteklosti deportirani, saj so bili dokumenti, ki bi to lahko dokazovali, že uničeni.
Dodal je, da je treba poiskati krivce za izbris, saj politiki po njegovih besedah še vedno ne priznajo, da je do njega sploh prišlo. "Sedanja oblast po prvih informacijah ne bo nič naredila za izbrisane," je poudaril in dodal, da morajo zato posamezne parlamentarne stranke pozvati k ponovni razpravi o položaju izbrisanih v parlamentu. "Točno se ve, kdo je kriv za izbris in treba jih je kaznovati," je poudaril Beširević.
V rogu tudi redna skupščina Civilne iniciative
Zahtevamo tudi individualno in kolektivno rehabilitacijo izbrisanih, je poudaril član iniciative Stojan Bubulj. Dodal je, da je Slovenija njihova domovina, v kateri s preostalimi državljani delijo isto usodo. Dotaknil se je tudi vprašanja odškodnine za pretekla dejanja. Po njegovih besedah namreč le ta pripada vsem, ki so utrpeli krivice.
V Socialnem centru Rog je danes sicer potekala tudi redna skupščina Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, na kateri so člani iniciative spregovorili o svojih izkušnjah po izbrisu iz registra stalnih prebivalcev. Člani iniciative so na skupščini poudarili, da jim zakoni ne omogočajo uveljavljanja njihovih pravic, ki so jih izgubili z izbrisom, strinjali pa so se tudi, da je od države treba zahtevati pojasnila, kdo je odgovoren za njihov izbris iz registra stalnih prebivalcev. Skupščini je sledila premiera filma Dimitra Anakieva z naslovom Slovenija, moja dežela.
