V Nemčiji boste za vožnjo v napačno smer po avtocesti plačali 200 evrov kazni, dobili 4 kazenske točke ter za vsaj en mesec dobili prepoved vožnje. V Avstriji bodo kršitelji za vožnjo v napačno smer na avtocesti plačali do 2180 evrov, sledi pa tudi takojšen odvzem vozniškega dovoljenja in 1 do 3 leta zaporne kazni. Na Nizozemskem je zagrožena denarna kazen najmanj 640 evrov, sledi ji odvzem vozniškega dovoljenja in možnost zaporne kazni.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Ribičem (SLS) je vložila predlog zakona o spremembi Zakona o varnosti cestnega prometa, ki predlaga, da se globa za vožnjo v nasprotno smer po cesti, ki ima dva ali več označenih prometnih pasov za vožnjo v eno smer poviša iz 300 evrov na 1200 evrov ter izreče 18 kazenskih točk, kar v praksi pomeni odvzem vozniškega izpita. Trenutno je globa za tovrstno kršitev 300 evrov in 5 kazenskih točk.
Statistični podatki Generalne policijske uprave o nepravilni strani in smeri vožnje na avtocesti namreč kažejo, da se je število kršitev (leta 2005 so jih zabeležili 597, lani pa kar 2149) močno povečalo. V prometnih nesrečah je zaradi tovrstnih kršitev lani umrlo osem ljudi, največje število smrtnih žrtev pa je bilo leta 2007, ko je umrlo kar 14 ljudi.
Dolgoročne rešitve so drugje
Predsednik zavoda Varna pot in sekretar komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Robert Štaba opozarja, da bi morali najprej imeti izdelane strokovne analize o dejanskih vzrokih prometnih nesreč: ''Pri tem obstaja strokovno visoka verjetnost, da bi se kršitev vožnje po napačni strani AC morala znajti med nevarnejšimi kršitvami, za katero bi bila pač predpisana ostrejša kazen. Sicer pa smo mnenja, da je dolgoročna rešitev v izobraževanju, ozaveščanju, alternativnih in sodobnih oblikah različnih rehabilitacijskih programov, učinkoviti temeljni zakonodaji (zakon o prekrških, zakon o kazenskem postopku), učinkovitem in hitrejšem sojenju, učinkoviti izterjavi, morebitni uvedbi glob na višino osebnega dohodka itd.''
Štaba poudarja, da bi moral zakonodajalec jasno določiti, kdaj gre za kršitev, ki je zgolj malomarnost, in kdaj gre za kršitev, s katero so lahko neposredno ogrožena življenja in zdravje ljudi.
Da le ocena in statistični kazalniki zakonskih rešitev niso dovolj za izdelavo rešitev, potrjuje že dejstvo, ''da je več kot tretjina vseh najhujših prometnih nesreč posredno povezana z uživanjem alkohola, alkohol pa je po naši zakonodaji sekundarni vzrok prometnih nesreč, kar je dovolj zgovoren podatek o primernem reševanju problema pri izvoru,'' meni Štaba.
