Zaprtje je v resnici zelo pogost pojav, čeravno vam o tem ne poročajo sodelavci in prijatelji. Dejavniki, ki ga povzročajo, so zelo številni, pogosto se prepletajo med sabo. In ko se ujamemo v nek življenjski vzorec, res ni enostavno izstopiti iz njega. Ni pa nemogoče.
Za prvo pomoč vam bo morda v pomoč Laksan, popolnoma naravno odvajalo, izdelano po izvirni recepturi Alfreda Vogla, znanega švicarskega naturopata. Ob tem pa nedvomno velja razmisliti tudi o nekaj ključnih točkah življenjskega sloga.
Koliko vode na dan popijete?
Marsikdo morda meni, da je dovolj, če na dan spije kozarec ali dva vode, saj ne občuti žeje, še posebej pozimi ne. Spet drugi so prepričani, da je povsem v redu, če dnevno zaužijejo liter ali dva tekočine, v katero nato pripišejo vse od juhe do skodelice kave po kosilu.
A brez vode ni življenja. Pomislite, že naše telo v večini sestoji iz vode. In če želimo, da bo nemoteno delovalo, mu jo moramo zagotavljati vsak dan znova in to vsaj dva litra na dan. Še vedno ne verjamete? Poglejte v knjigo F. Batmanghelidja „Niste bolni – žejni ste“ ali „Telo kliče po vodi“. Življenje bi bilo veliko preprosteje in vsi skupaj bi bili bolj zdravi, če bi upoštevali njegova priporočila. Govorimo seveda o čisti vodi brez dodatkov, torej arom, sladil in podobno, kakršna naj bi še vedno pritekala iz naših pip.
Kakšno hrano uživate?
To je morda še težja preizkušnja, sprememba prehrane. Marsikdo meni, da je zaprtje le ena neprijetnost, nikakor pa ne bolezen. A vsakršen odklon od popolnega zdravja ni prav nič drugega kot to. Telo nam z zaprtjem nekaj sporoča. Morda tudi to, da je vendarle potrebno pogledati tudi v krožnik. Ne bi vas radi prestrašili z dietami, te ne prinašajo nič dobrega, vsaj na dolgi rok ne.
Ko ozavestimo, da sta hrana in voda tisti, ki oskrbujeta naše celice, celice pa gradijo naše telo, je vsakršna razprava o kakovosti enega ali drugega odveč. Težava pa je, da o tem ne razmišljamo na tak način. Če marsikomu ni vseeno, kakšno gorivo natoči v rezervoar (pa gre konec koncev le za kup pločevine), kako bi lahko bilo nepomembno, s čim „tankamo“ svoje telo, ki nas prenaša vse življenje?
V tej luči je zato edino pravilno, da uživamo hrano, kakršno nam nudi narava – in to dobesedno. Manj kot bomo nakupovali v supermarketih, bolj zdravi – in če hočete – odprti bomo. Tudi za možnost, da končno prekopljemo zelenico ali se po hrano odpeljemo na izvir – do kmeta.
Druga pomembna predpostavka je, da hrano uživamo v čim bolj izvirni obliki, torej čim manj predelano, sezonsko, sveže pripravljeno. In jasno – uravnoteženo. Nepredelano denimo pomeni, da je moka polnozrnata in nikakor ne bela (in tako oropana ne le vlaknin, temveč tudi prepotrebnih vitaminov in mineralov), sezonsko pomeni, da pozimi uživamo kislo zelje in repo (oboje odlično deluje na črevesno floro) in ne paradižnika in jagod, sveže pripravljeno pa na primeru vseh treh živil to, da je žito sveže mleto (domač mlinček za žita je gotovo ena najboljših investicij), kislo zelje in repo pa je najbolje zaužiti surova, če pa ju skuhamo, pa jedi ne pogrevamo.
Besedo uravnoteženo najbolje ponazarja znani rek naših babic - vsega po malem, pri čemer bi besedo - vsega le malo dopolnili: vsega, kar koristi našemu telesu, kamor pa večino živil iz supermarketov ne moremo prišteti (npr. izdelki iz bele moke, sladkorja, denaturiranih maščob, prečiščene soli).
Zagotovo nam bo v korist, če v jedilnik vpeljemo čim več sveže zelenjave in sadja. Vsi mlečno-kislinsko fermentirani izdelki so pravi balzam za črevesje (npr. kefir, koncentrirana fermentirana sirotka, denimo Molkosan, zelnica in repnica, npr. Bio sok iz kislega zelja in zelnice Dr. Steinberger . Črevesju nadvse koristijo tudi polnozrnata žita, rjavi riž, stročnice – vse seveda ustrezno pripravljeno, torej vsaj namočeno, še bolje nakaljeno.
Našteta živila naj torej ne manjkajo na jedilniku. Ne pozabimo pa tudi na moč začimb, na katere ne pozabimo niti pri pripravi napitkov (npr. kave), saj skoraj vse v zelo veliki meri prispevajo k nemoteni prebavi. Več o tem si lahko preberete v knjigi Ščepec rešitve, ki jo lahko prelistate tukaj
Ali žvečite?
Še en vidik je pri prehranjevanju zelo pomemben. Kolikokrat hrano prežvečite, preden jo pogoltnete? No, gotovo tega ne štejete, a posledice divjega hlastanja vsakdo kaj hitro začuti – z napenjanjem, napihnjenostjo, vetrovi. Ne gre le za to, da z žvečenjem pomagamo želodcu (kar je nedvomno zelo pomemben vidik), zavedati se moramo, da se dobra prebava prične že v ustih. Preko ustne sluznice se v telo vgradi velik del hranil, zato je škoda zaobiti to zelo pomembno postajo. To velja upoštevati tudi pri uživanju sveže stisnjenih sokov.
Koliko se gibate?
Roko na srce, marsikdo telovadbe ne mara, že v šoli ne, v zrelejših letih še manj. Še posebej ženske se je rade otepamo in si v izgovor izmislimo vedno nove izgovore. A o tem raje na kakšen drugem mestu, kajti naše črevesje v tek poženemo že s povsem prijetnimi stvarmi, kot so sprehod, malce hitrejša hoja, uporaba stopnic namesto dvigala ... Pomembno je, da tega vidika ne zanemarimo in da se gibljemo redno. Pol ure časa za hiter sprehod si zasluži vsakdo. Ob tem bomo v tek spravili celo telo, si napolnili baterije in posledično morda tudi – izpraznili črevo.
Kakšna čustva vas prežemajo?
A morda vse od naštetega že upoštevate, težave s zaprtjem pa so še vedno prisotne? Potem je morda na mestu vprašanje, kaj tiščite v sebi? Česa ne poveste svojemu partnerju, nadrejenim, staršem? Kaj zadržujete v sebi? Nič presenetljivega, če pipo istočasno zapre tudi črevesje.
Katera zdravila uživate?
Prisotnost katerega koli od naštetih faktorjev ne botruje le težavam z odvajanjem, temveč številnim zdravstvenim tegobam. Rešitev zanje nam po eni strani ponujajo kemično-sintezna zdravila, a kaj ko ima vsaka medalja dve plati. Ali preberete navodilo za uporabo, priloženo vsakemu zdravilu? Pri določenih zdravilih je tudi zaprtje ena od možnih stranskih učinkov.
Morda je za vašo težavo na voljo kakšno drugo zdravilo, na katerega se bo organizem odzval z manj neprijetnimi posledicami. Pogovorite se o tem tudi s svojim zdravnikom. Gašenje požara zgolj s pripravki proti zaprtju težave zagotovo ne zatre v kali, še posebej pa teh ni priporočljivo uporabljati na daljši rok!
Pri jemanju zdravil je nujno sočasno krepiti tudi svojo črevesno floro, z vsemi že omenjenimi ukrepi in s hkratnim uživanjem kakovostnih prebiotikov in probiotikov. Za to ste gotovo že slišali ob jemanju antibiotikov, vendar črevesno floro prav tako poškoduje tudi jemanje kortikosteroidov, oralne kontracepcije, hormonskih zdravil, kemoterapija …
Naravna rešitev proti zaprtju
Vsi poznamo recepte iz ljudske medicine, kot so uživanje suhih sliv ali namočenih lanenih semen. Najbolje delujejo, ko sočasno poskrbimo tudi za ostale naštete vidike, ki vsi prispevajo k zaprtju. Šele pred kratkim pa smo v Sloveniji dobili povsem naravno zdravilo rastlinskega izvora Laksan, ki se lahko uporablja za kratkotrajno zdravljenje občasnega zaprtja. Vsebuje liste sene, skorjo navadne krhlike in semena lana.
Zdravilo deluje tako, da omogoča lažji prehod blata in ustvari mehkejše blato. Laksan je dragocena naravna pomoč pri občasnem zaprtju, npr. na poti, pri dolgotrajnejšem ležanju v postelji ali ko ostali ukrepi ne zadoščajo.
Besedilo: Sabina Topolovec
