"Vsi, tudi tujci, zaslužijo, da so obravnavani kot subjekti, ne objekti," je danes dejala Nussdorferjeva in pojasnila, da varuh v 10.b členu zakona o tujcih vidi števila neskladja s slovensko ustavo, med drugim tudi glede prepovedi diskriminacije, enakega varstva pravic, načela nevračanja ter načela jasnosti in določnosti predpisov.
"Današnji časi so težka preizkušnja strpnosti, gre za svetovni pojav, prisotna je tudi bojazen pred terorizmom", je dejala in opozorila, da do nestrpnosti, ki lahko uniči tudi varnost državljanov in povzroči napetosti, ni daleč.Novela januarja sprejeta z glasovi desnih opozicijskih strank
Proti noveli zakona o tujcih je konec januarja glasovalo 18 poslancev, med njimi tudi koalicijski poslanci: pet poslancev SD, štirje poslanci Desusa in štirje poslanci SMC, vključno s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom. Novela je bila tako sprejeta s 47 glasovi ob soglasni podpori desnih opozicijskih strank. Spremeba zakona je začela veljati 4. februarja.
Opozorila iz tujine
Na novelo so leteli očitki o neustavnosti in neskladju z mednarodnim pravom, kritike pa so prišle tudi iz tujine. Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je v pismu premiera Mira Cerarja opozoril, da novela sproža vrsto vprašanj v zvezi z evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
Beguncev ne bi obravnavali
Novela zakona o tujcih predvideva, da lahko državni zbor s 46 glasovi podpore aktivira poseben ukrep, ki bi zaostril pogoje za vstop tujcev v državo. DZ o aktivaciji ukrepa odloča na predlog vlade, ko ministrstvo za notranje zadeve oceni, da bi bila lahko ali sta že zaradi spremenjenih razmer na področju migracij ogrožena javni red ali notranja varnost države, kar bi lahko otežilo delovanje osrednjih državnih institucij in zagotavljanje njenih vitalnih funkcij.
Ob uveljavitvi tega ukrepa (člen zakona 10.a) policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop v Slovenijo, ne dovoli vstopa v državo. Tujca, ki nezakonito vstopi v državo in se na območju izvajanja ukrepov nahaja nezakonito, policija privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil.
Če tujec poskuša nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je že nezakonito vstopil na ozemlje Slovenije iz sosednje države članice EU in izrazi namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, policija izvede identifikacijski postopek in ugotavlja njegovo identiteto.
Vendar policija njegovo namero podati prošnjo za azil zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici EU, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti glede azilnega postopka in pogojev za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. O pritožbah odloča ministrstvo za notranje zadeve, vendar pritožba ne zadrži izgona.
Kdaj izjema?
Ukrepi se ne uporabljajo, kadar je neposredno ogroženo življenje ali zdravje tujca ali kadar gre za mladoletnike brez spremstva (stari največ 14 let), Zakon tako omogoča kolektivne izgone, ne omogoča pa individualne obravnave tujca. Policija namreč izvede zgolj identifikacijo.
Ta baba je bolnik.
Spet ena, kateri ni mar za Slovenijo in Slovence, pa za naše otroke tudi ne, za Koroška dečka ni mignila s prtom, kaj šele kaj ukrenila, za migrante pa na ustavno sodišče.
Mene begunci prav nič ne motijo, saj ne gre iz mojega žepa za njihovo vzdrževanje!