Učenje bosanščine na nekaterih šolah bo namenjeno predvsem učencem višjih razredov bosanskega porekla, ki so že v stiku z jezikom, dopolnilni pouk pa lahko izberejo tudi drugi učenci.
Ministrstvo prispeva 45 evrov
Ministrstvo za izobraževanje šolam omogoča sofinanciranje dopolnilnega pouka maternega jezika in kulture za otroke priseljencev. "V prošnji šola navede jezik pouka, učitelja/e, učence, ki bodo pouk obiskovali, ter izjave staršev, da je jezik sporazumevanja v družini tudi jezik dopolnilnega pouka in da se strinjajo z obiskovanjem tega pouka. Ministrstvo na podlagi prošnje izda sklep, v katerem opredeli višino sredstev glede na število učencev, ki bodo pouk obiskovali: 45 evrov na vsakega učenca. Od tega 15 evrov ostane šoli za stroške prostorov, 30 evrov pa je na razpolago učitelju za kritje materialnih stroškov in učnih pripomočkov. Stroške učitelja poravna 'druga' stran: izvorna država oziroma starši, lahko pa je učitelj tudi prostovoljec," pojasnjujejo na ministrstvu.
V okviru obveznih izbirnih predmetov v osnovni šoli je možno izbrati 13 tujih jezikov, nazadnje je bil sprejet učni načrt za poučevanje kitajščine.
Že prvi sestanek obrodil sadove
O možnosti, da bi učencem ponudili dopolnilni pouk bosanščine, so se predstavniki ministrstva in predstavniki Bosanskega akademskega društva v Sloveniji (BADS), ki spodbuja ohranjanje kulturne in zgodovinske tradicije BiH, pogovarjali prejšnji teden.
"Čeprav je bilo srečanje preliminarne narave, sta obojestransko navdušenje in pripravljenost za iskanje rešitve takoj obrodila sadove," so predstavniki BADS sporočili po srečanju. Dogovorili so se, da bodo pogoji za učenje bosanskega jezika izpolnjeni do začetka šolskega leta 2022/23. V prihodnje naj bi bosanščina postala eden od izbirnih predmetov.
Srbščina kot dopolnilni pouk, hrvaščina kot izbirni predmet
Že od predlani imajo učenci nekaterih šol možnost izbire srbščine kot enega od obveznih izbirnih predmetov v zadnji triadi. Srbsko ministrstvo za izobraževanje je v letu 2020 v Slovenijo napotilo osem učiteljev srbskega jezika in kulture.
Na nekaterih slovenskih šolah poteka dopolnilni pouk hrvaščine. "Šole za izvajanje tega pouka načeloma ne zaprosijo za sofinanciranje s strani ministrstva. Tudi hrvaškega učitelja plačuje matična država. Naj ob tem dodamo, da tako kot Hrvaška, Srbija in Makedonija tudi Slovenija financira učitelje slovenščine kot dopolnilnega pouka po državah, kjer živi večja slovenska skupnost," pojasnjujejo na ministrstvu.
tega pa res ne razumem. ljudje pridejo v drugo državo, iščejo službo, hodijo v šolo. potem se želijo učiti tuj jezik. tuj glede na državo bivanja. naj se začne plačevat ( pa tudi z druge strani ) učenje slovenščine. čist… ...prikaži več zares. al pa za nas domačine. da bomo lahko naročali v merkatorju salamo, v gostilni šnicel, na vlaku karto in pred policajem da nismo ne pili ne prehitro vozili. samo meni nekaj ni jasno tile osebki zelo hitro se naučijo nemško ampak slovenčki, ma ne može.ajde ti pričaj po....
REZULTAT DELA HOLOBA. Potem se pa čudijo zakaj je bilo včeraj v Stožicah 3/4 balkana
Že tako v Ljubljani ne slišiš več Slovenskega jezika, danes že druga ali celo tretja generacija priseljencev noče govoriti SLOVENSKO, najbolje, da ukinete Slovenščino v šolah in poučujete samo še balkansčino.