Državni zbor (DZ) je ocenil, da so predlogi treh zakonov, ki jih je vlada pripravila z namenom zagotovitve dodatnih proračunskih prihodkov, primerni za nadaljnjo obravnavo. Še pred koncem leta naj bi tako sprejel novelo zakona o dohodnini, zakon o davku na finančne storitve ter novelo zakona o davku na dodano vrednost (DDV).
Manjša olajšava za študentsko delo
Z novelo zakona o dohodnini se bo prepolovila posebna osebna olajšava od študentskega dela, odpravila posebna osebna olajšava od dohodkov čezmejnih delovnih migrantov ter uvedla cedularna obdavčitev prihodkov od najemnin. V predlog pa je vlada vgradila tudi nekaj spodbud, denimo uvedbo pavšalne obdavčitve za mikro podjetja in samostojne podjetnike.
Osebe, ki opravljajo dejavnost in letno ne ustvarijo več kot 50.000 evrov prihodkov, se bodo lahko prostovoljno vključile v sistem pavšalne obdavčitve. To pomeni, da bi se jim dohodki izračunali v višini 70 odstotkov priznanih stroškov, pri čemer bo davčna stopnja znašala 20 odstotkov in torej ne bi več veljala progresivna lestvica.
Davek na finančne storitve
Predlog zakona o davku na finančne storitve uvaja prometni davek na plačilo storitev finančnega posredovanja. Plačevati ga bodo morale banke in druge finančne institucije, in sicer v višini 6,5 odstotka od nadomestila oz. provizije, ki se zaračuna za opravljeno finančno storitev. Na ta račun naj bi se v proračun steklo dodatnih 35 milijonov evrov letno.
Višji DDV na časopise
Dodatnih 70 milijonov evrov pa naj bi prineslo izvzetje nekaterega blaga in storitev iz znižane obdavčitve po 8,5-odstotni stopnji DDV in obdavčilo s splošno stopnjo v višini 20 odstotkov. Gre za časopise in revije, hrano za domače živali, čiščenje oken in gospodinjstev, uporabo športnih objektov, frizerske storitve, dobavo lončnic in sadik ter storitve javne higiene.
Glede tega predloga je bilo pred glasovanjem slišati največ pomislekov, tako iz vrst koalicije kot opozicije. V koalicijskih NSi in DeSUS so že napovedali, da takšnega kot je sedaj, ne bodo podprli.
V DL pričakujejo, da bo vlada v nadaljnji obravnavi ponudila alternativne vire polnjenja državne blagajne ali pa nabor blaga in storitev, za katero bi se stopnja davka zvišala, skoncentrirala na tisto, kar je res nujno potrebno. V PS predlagajo, naj se namesto selektivnega zvišanja DDV v razumni meri zviša splošna stopnja DDV, poslancem SLS pa bi se zdela bolj smiselna uvedba kriznega davka.
