Načrt REPowerEU po besedah predsednice komisije temelji na evropskem zelenem dogovoru in zakonodajnem paketu Pripravljeni na 55, ki sta sicer že ambiciozna, a danes Bruselj predlaga še okrepitev ciljev, da bi čim prej postali neodvisni od ruskih fosilnih goriv.
"Naj začnem z najbolj očitnim: Varčevanje z energijo je najhitrejši in najcenejši način za naslovitev trenutne energetske krize," je povedala Ursula von der Leyen. Komisija zato predlaga, da se cilj za leto 2030 glede energetske učinkovitosti poveča z devet na 13 odstotkov.
Izvršni podpredsednik komisije, pristojen za zeleni dogovor, Frans Timmermans je kasneje na novinarski konferenci dejal, da Bruselj ne more določiti temperatur v stanovanjih pozimi, ko jih je treba ogrevati, ali poleti, ko se ljudje hladijo s klimatskimi napravami.
"Želim jih le obvestiti, da že manjše znižanje temperature pozimi in manjša uporaba klimatske naprave poleti pomeni, da se ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu odvzame denar," je povedal Timmermans.
Obenem komisija poziva, da se delež obnovljivih virov energije do leta 2030 poveča s 40 na 45 odstotkov. V ta namen predlaga ukrepe za pospešitev izdajanja dovoljenj za projekte za obnovljive vire in povezano infrastrukturo. Danes lahko traja od šest do devet let za pridobitev dovoljenja. Komisija želi, da bi ti postopki trajali največ eno leto, je dejala predsednica.
V ta namen bo komisija države članice pozvala, da določijo območja z nizkimi okoljskimi tveganji, na katerih bi lahko tovrstne projekte gradili po poenostavljenih postopkih. Po navedbah virov pri EU bi za nove projekte postopek pridobivanja dovoljenj lahko trajal največ eno leto, pri nadgradnji obstoječih projektov pa največ pol leta.
Od leta 2029 obvezni tudi sončni paneli za stanovanjske zgradbe
V skladu s predlogom komisije bi do leta 2025 z zakonodajo uvedli obvezno namestitev sončnih panelov na nove javne in komercialne zgradbe. Do leta 2029 pa bi to uvedli še za stanovanjska poslopja, je povedala Ursula von der Leyen.
V načrtu je določen tudi nov cilj za leto 2030 glede zelenega vodika, ki predvideva 10 milijonov ton doma proizvedenega vodika in 10 milijonov ton uvoženega vodika. Z njim bi nadomestili zemeljski plin, premog in nafto v industrijah, ki jih je težko razogljičiti, in transportu.
V Bruslju so predstavili še akcijski načrt za okrepitev proizvodnje biometana na 35 milijard kubičnih metrov do leta 2030.
Na področju diverzifikacije dobav energentov je komisija sledila dogovoru voditeljev držav članic na vrhu konec marca o vzpostavitvi skupne platforme za nakupe plina in vodika. Komisija zdaj predlaga vzpostavitev mehanizma skupnega naročanja.
"Ko Evropa deluje skupaj, ima večjo moč," je poudarila predsednica von der Leyen.
Za vse to namerava komisija mobilizirati do 300 milijard evrov, od tega 75 milijard evrov nepovratnih sredstev in 225 milijard evrov posojil. Za uresničitev ciljev iz načrta bi bilo treba 300 milijard evrov vložiti do leta 2030, do leta 2027 pa 210 milijard evrov, so pojasnili viri pri EU.
Kot navajajo na komisiji, glavni delež financiranja temelji na mehanizmu za okrevanje in odpornost, ki so ga v EU sprejeli v odziv na pandemijo covida-19. V mehanizmu je na voljo še 225 milijard evrov posojil, za katera države niso zaprosile. V ta namen je komisija sprejela tudi dopolnila k uredbi o mehanizmu, ki bo državam omogočil, da prilagodijo svoje nacionalne načrte za okrevanje.
Če določene države ne bodo zaprosile za sredstva, ki so bila zanje predvidena, bodo na voljo drugim, je pojasnil podpredsednik Evropske komisije Timmermans.
Poleg tega bodo lahko države v mehanizem del sredstev prostovoljno prenesle iz kohezijske in kmetijske politike, skupaj okoli 34 milijard evrov. Finančna sredstva pa bodo na voljo tudi v drugih evropskih skladih.
Načrt Bruslja je sicer pomemben tudi v luči pogovorov o šestem paketu sankcij EU proti Rusiji, ki med drugim vključuje embargo na uvoz ruske nafte. Madžarska, ki nasprotuje embargu, naj bi namreč v okviru načrta prejela dodatna finančna sredstva, kar bi lahko prispevalo k dogovoru o sankcijah. Uradnih informacij o tem zaenkrat v Bruslju niso podali, saj pogajanja še potekajo.
lepo bi bilo, če bi obstjal nek minister al kaj podobnega, ki bi jasno povedal koliko energije rabimo in kaoliko jo lahko kakšen vir proizvede ... smešno je to, da so vi ti podatki javni in se več ali manj… ...prikaži več vse ve ... torej gre spet za basanje ali populizem ... žalostno in res žalostno ... da ne govorimo o samooskrbi dobesedno, torej dokler bo sonce bo luč svtila, ponoči pane ... aja , sej mamo akumulatorje .... ja, bravo, bravo, kako to , da se nismo tega prej zmislili
Ob izjavah bruseljske Milke Planinc se človek lahko samo še krohota. Najhitreje bomo rešili energetsko krizo z varčevanjem z energijo... A bejž, no?
Kar se panelov tiče, nimamo povsod omrežja za odjem, torej pridejo v poštev le za samooskrbo, kar pomeni dodatne stroške..Vetrnih pogojev nimamo za resno proizvodnjo. Ostane torej nova JE, do takrat pa bomo "kurili Šoštanj", še sreča, da ga imamo..… ...prikaži več In ker nismo ravno Nizozemska je treba preučiti možnosti za dodatne HE, zaradi kakšnega jezera več, tudi najbolj zagrete "zelene" menda ne bo hudič vzel..