Vlada Republike Slovenije je na seji 24. oktobra 2019 sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju, ki je trenutno v drugi obravnavi v državnem zboru.
Cilj predloga zakona naj bi bil predvsem prenos evropske direktive o nadzoru nabave in posedovanja orožja v nacionalni pravni red in izvajanje sprememb uredbe, ki se nanaša na izvoz, tranzit in uvoz orožja v tretje države. Na ministrstvu za notranje zadeve dodajajo, da je poleg tega njihov cilj uskladitev zakona z drugo slovensko zakonodajo, ki je bila sprejeta še po sprejetju veljavnega zakona o orožju in "odprava nejasnosti, ki so se pri izvajanju zakona pokazale v praksi".
Večina zakonu nasprotuje
Novela zakona ureja novo kategorizacijo oziroma spremembe kategorizacije orožja, določa obveznost upravnih enot, da za imetnike orožnih listin po uradni dolžnosti preverijo izpolnjevanje določenih pogojev, kot sta zadržek javnega reda in zanesljivost vsakih pet let, natančneje določa pogoje za hrambo orožja in podaljšuje čas hrambe podatkov evidenc. A kdaj bodo spremembe stopile v veljavo, še ni znano, saj je bil na seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo prejšnji teden sprejet sklep, da se opravi javna predstavitev mnenj, ki naj bi se okvirno izvedla marca letos.
V zvezi z novimi predlogi je namreč slišati precej pomislekov – predvsem s strani športnih strelcev, lovcev in zbirateljev orožja. Predlogu zakona so nasprotovale prav vse poslanske skupine, Levica, SDS in SNS pa so predlagale tudi ustrezne amandmaje, ki bi ukrepe odpravili. Poleg tega predlogu zakona nasprotuje tudi Državni svet. Športni strelci med drugim opozarjajo, da bi z implementacijo zakona omejili njihove možnosti za tekmovanje v tujini.
Ukrepi ne bodo rešili resničnih težav
Tomaž Jamnik, administrator portala Strelec, pravi, da je evropska direktiva, ki je podlaga za spremembe, sicer nastala kot odgovor na teroristične napade in naj bi preprečevala dostop do ilegalnega orožja, a je "v realnosti popolnoma zgrešila cilj".
Zakaj? "V veliki meri gre predvsem za prekategorizacijo obstoječega legalnega orožja. S tem administrativnim ukrepom se bo po nepotrebnem obremenjevalo vse legalne imetnike orožja, ki pa po vseh podatkih nikoli niso bili problematični z vidika varnosti. Tu gre predvsem za lovce in športne strelce, ki morajo za pridobitev nabavnega dovoljenja izpolniti vrsto rigoroznih kriterijev in testov," pojasni in opozori, da bo nekatero legalno orožje, danes razvrščeno v B kategorijo, po tej prekategorizaciji postalo prepovedano orožje, razvrščeno v novo A kategorijo. Kakšni pa so kriteriji za uvrstitev v najbolj "problematično" kategorijo A?
"Orožje se razvršča v dovoljeno ali v prepovedano glede na vstavljen nabojnik. Če vstavljen nabojnik pri dolgocevnem orožju sprejme manj kot 10 nabojev, je to dovoljeno orožje (B kategorija), če pa sprejme 11 ali več nabojev, je to prepovedano orožje (A kategorija)," razloži in doda, da je v vsakem primeru orožje vseeno isto.
Poleg tega nabojniki niso regulirani in so v prosti prodaji.
Za športne strelce je orožje rekvizit - kot za košarkarje žoga
"Najbrž ni treba poudariti, da takšna administrativna prekategorizacija orožja nima prav nobenega vpliva na večjo varnost, še manj pa na omejevanje ilegalnega orožja," poudari Jamnik, ki dodaja, da so se "nesmiselnosti takšnega početja najbrž zavedali tudi predlagatelji evropske direktive", zato so pod določenimi pogoji dovolili izjeme športnim strelcem, ki takšno orožje potrebujejo v svojih strelskih disciplinah.
"Za športne strelce je orožje jasno osnovni športni rekvizit – brez te opreme športa ni, tako kot ni košarke brez žoge," poudari Jamnik. Te izjeme so zato v nacionalnih zakonodajah predvidele skoraj vse članice, med prvimi tiste, kjer je ta šport visoko razvit. Spomnimo, da ima tudi Slovenija v svojih vrstah aktualnega evropskega prvaka v kategoriji IPSC klasik, Roberta Černigoja. Vseeno pa so pri nas očitno zopet nastale težave.
"V slovenskem predlogu zakona se določeno orožje, razvrščeno v novo A kategorijo, po novem dovoljuje samo točno določenim strelskim športnim disciplinam – recimo biatlonu, kjer pa tega orožja sploh ne potrebujejo. Vsem ostalim strelskim disciplinam v Sloveniji, ki to orožje v resnici uporabljajo, se ga s tem predlogom prepoveduje. Temu predlogu in drastični omejitvi strelskih disciplin je odločno nasprotoval tudi Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, ki je krovna športna organizacija v Sloveniji," zatrdi sogovornik.
"Gre za grob poseg v pravice posameznikov"
Poleg tega Jamnik opomni, da je v zakonu pomanjkljivosti še več. "Legalni imetniki orožja nove prepovedane A kategorije, kupljenega pred 13. 6. 2017, bodo to orožje lahko imeli še naprej, vsi ostali imetniki, ki so orožje kupili po tem, pa ne več. Pri tem gre za grob poseg v pridobljene pravice posameznikov, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Slovenija bi tako postala edina država članica, ki bi za nazaj spreminjala pravice posameznikov, kar je v nasprotju tudi s slovensko ustavno ureditvijo," pravi Jamnik.
Po njegovem je popolnoma nerazumljiv tudi rok prehodnega obdobja – ta je po predlogu zakona določen na 3 leta, v tem roku pa bodo morali legalni imetniki orožja prekategorizirati svoje legalno orožje.
"Pištola recimo ne bo več razvrščena v kategorijo B1, temveč bo po novem kategorija B5. Gre za povsem birokratski postopek, ki, kot rečeno, nima prav nobenega vpliva na večjo varnost. V Sloveniji je registriranih več kot 142 tisoč kosov legalnega orožja, ki ga ima v lasti preko 40 tisoč imetnikov. Kako bo upravnim enotam uspele v tem času izdati nove orožne listine, ni popolnoma jasno," razmišlja sogovornik.
"Kako lahko posameznik takoj prekategorizira svoje do zdaj legalno orožje v novo A kategorijo, če pa mora za pridobitev dovoljenja najprej eno leto vaditi s tem orožjem," se sprašuje Jamnik in doda, da je omenjen rok nerazumljiv tudi z vidika izvajanja zakona – podrejeni podzakonski akti in pravilniki, ki določajo izvajanje tega zakona, namreč v času sprejetja sploh še ne bodo na voljo.
"Športni strelci bi si želeli, da do tako škodljivega zakona ne bo prišlo, saj bi to onemogočalo nadaljnji razvoj in doseganje vrhunskih športnih rezultatov," poudari sogovornik.
Strelci bi morali predložiti dokazilo
Na ministrstvu za notranje zadeve pa odgovarjajo, da "orožna direktiva med drugim določa, da lahko države članice dovolijo strelcem v tarčo tako nabavo kot posedovanje polavtomatskega strelnega orožja, če predložijo dokazilo, da aktivno vadijo za tekmovanja ali sodelujejo na strelskih tekmovanjih, ki jih priznava uradno priznana strelska športna organizacija države članice ali mednarodno in uradno priznana strelska športna zveza in predložijo potrdilo uradne strelske športne organizacije, da je strelec v tarčo član strelskega društva in v njem redno strelja v tarčo že vsaj 12 mesecev, strelno orožje pa izpolnjuje specifikacije, potrebne za strelsko disciplino, ki jo priznava mednarodno in uradno priznana strelska športna zveza".
Navedeni strožji pogoji se sicer nanašajo le na najnevarnejše orožje, ki je prepovedano, razen za izjeme, kot so športni strelci, zbiratelji orožja in muzeji. "Za orožje kategorij B, C in D pa se pogoji ne spreminjajo," dodajajo na ministrstvu.
Omejitev števila kosov streliva
Pomisleke so izrazili tudi zbiratelji. Predlog zakona namreč določa precej strožja pravila hrambe za orožje kategorije A, omejuje število kosov streliva, ki ga je dovoljeno zbirati (100 kosov streliva na kos orožja), jasneje določa, da orožja kategorij A, B, C in D, za katerega osebe posedujejo dovoljenje za zbiranje orožja, ni dovoljeno uporabljati na strelišču oziroma je to dovoljeno le izjemoma v znanstvene in raziskovalne namene.
Kje so torej nastale težave? "Poenostavljeno povedano: orožje je mogoče hraniti na dva načina: Prvi način temelji na podlagi zakona o varstvu kulturne dediščine, torej kot muzej, če gre za kulturno dediščino, drugi način pa temelji zbirateljstvu orožja po Zakonu o orožju, torej kot podjetnik ali trgovec z orožjem – s tem, da to orožje ni kulturna dediščina, temveč funkcionalno orožje," razložijo v Vojnem muzeju Logatec, kjer so na Državni zbor naslovili že dva dopisa v zvezi z uveljavitvijo novega zakona.
Med obema sistemoma hranjenja orožja so pomembne razlike – pri prvem sistemu se vodi uradna inventarna muzejska knjiga, orožje, ki je kulturna dediščina, se lahko hrani v steklenih vitrinah in razstavlja obiskovalcem, hraniti pa je mogoče vse vrste orožja (ne glede na tip), saj gre za muzejsko dediščino. Pri drugem načinu pa prepovedano hraniti več vrst orožja, poleg tega mora zbiratelj to orožje hraniti v ognjevzdržnih sefih in ga ne sme kazati obiskovalcem.
"Gre za diskriminacijo na podlagi lastništva"
"Po prvem sistemu hranijo orožje vsi slovenski muzeji, tudi zasebni Vojni muzej Logatec, in to na podlagi uradne muzejske knjige ministrstva za notranje zadeve iz leta 1999 in uradnega pisnega dovoljenja ministrstva za kulturo iz leta 2004," pravijo in dodajajo, da ima tako njihov muzej "povsem enako knjigo orožja, kot jo ima npr. državni Muzej novejše zgodovine Slovenije".
Zato menijo, da gre za diskriminacijo na podlagi lastništva. "V Sloveniji je več zasebnih zbirk, v katerih je orožje hranjeno kot kulturna dediščina (npr. Vojni muzej Idrija, Muzej Tabor Lokev - Srečko Rože itd.). Vse te zbirke hranijo orožje kot kulturno dediščino. To orožje je javno poznano, ni povezano z nobenimi kriminalnimi dejanji, zanj vedo vsi, tudi policija, saj je razstavljeno v javno dostopnih muzejskih prostorih in vitrinah ter knjigah. Pomembno pa je tudi, da doslej s tem orožjem ni bil narejen še niti en varnostni prekršek – torej ni nobene realne grožnje, ki bi terjala zaostritev zakonodaje," menijo.
Pravijo še, da bodo v skladu s predvidenimi spremembami zakona po novem "zasebne muzejske zbirke praktično prepovedane, in to z učinkom za nazaj, brez možnosti prilagoditve".
"Novoizumljena" razlaga razvida muzejev
Dodajajo, da zasebnim muzejem ministrstvo za notranje zadeve ne priznava več statusa muzeja, zato niso upravičeni do muzejske hrambe orožja. "Pri tem se sklicujejo na "novoizumljeno" razlago razvida muzejev, v katerem so vpisani sami državni muzeji," opozarjajo v Vojnem muzeju Logatec.
Zakaj je, po njihovem, tako? "Ker jim izvajanje upravne javne službe (npr. izdajanje soglasij za arheološke raziskave in podobno) v celoti financira država ali občina, medtem ko zasebnim muzejem država ne da nobenega denarja, zato tovrstne službe seveda tudi ne želijo oziroma ne zmorejo opravljati," verjamejo in opozorijo, da to še ne pomeni, da niso muzeji, saj morajo oboji, torej javni in zasebni muzeji, izpolnjevati isto definicijo muzejev iz dotičnega zakona. "Gre torej za poskus nacionalizacije zasebnih muzejskih zbirk po vzoru leta 1945, ko so se za zaplembo premoženja izkoriščale administrativne sankcije – to se danes očitno vrača z denacionalizacijo," še zatrdijo.
Na ministrstvu za notranje zadeve pa odgovarjajo, da njihov predlog sprememb "nikjer ne določa, da bi se po uveljavitvi zakona zbirateljem orožja odvzelo del zbirk". Orožna direktiva namreč, kot pravijo, določa, da lahko države članice v posameznih in ustrezno utemeljenih primerih izjemoma izdajo dovoljenje zbiralcem, da nabavijo in posedujejo strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A, a le, če upoštevajo stroge pogoje glede varnosti. "Vključno s tem, da nacionalnim pristojnim organom dokažejo, da so sprejeti ukrepi za preprečevanje tveganja za javno varnost ali javni red in da so strelno orožje, pomembni sestavni deli ali strelivo shranjeni s stopnjo varnosti, ki je sorazmerna s tveganjem, povezanim z nepooblaščenim dostopom do njih," poudarijo.
Pred lovci so težave, povezane z divjimi prašiči
Zakon se tiče tudi lovcev, ki so prav tako podali svoje pripombe, povezane z lovsko opremo, orožjem ter načini uporabe orožja. "Zagovarjamo stališče, ki je bilo potrjeno ob sprejetju sprememb evropske orožne direktive, da spremembe orožne zakonodaje zaradi preprečevanja terorizma ne smejo vplivati na sedanje zakonite lastnike orožja," poudarijo v Lovski zvezi Slovenije.
Opozarjajo, da ima v primerjavi z drugimi državami Slovenija že zdaj eno najstrožjih zakonodaj: obvezni zdravniški pregledi, preverjanje oseb pred izdajo orožnih listin, izredni in redni pregledi, obvezno podaljševanje orožnega lista, pred pridobitvijo orožja je treba uspešno opraviti usposabljanje za varno ravnanje z orožjem in narediti izpit ...
"Ne želimo, da bi se ti pogoji še dodatno zaostrovali! Zagovarjamo pa načelo varne uporabe orožja in menimo, da Lovska zveza Slovenije z dodatnimi usposabljanji, ki jih obstoječi zakon ne predpisuje, zagotavlja visoko usposobljenost lovcev za varno uporabo orožja. Po zadnjih amandmajih oziroma dopolnitvah kaže, da bo novela zakona o orožju sprejemljivejša, a še vedno bolj stroga kot v nekaterih državah članicah EU. Upamo, da bo to ustrezen kompromis, čas je, da se zakon po vseh teh letih čakanja sprejme," pravijo.
Tako kot vsi si predvsem želijo manj administrativnih ovir, manj taks ali stroškov, povezanih s pridobivanjem dovoljenj ... "Ključno pa je pričakovanje, da bodo spremembe takšne, da bomo lahko lovci tudi v prihodnje izvajali lov, ki nam ga država "naloži" z lovsko upravljavskimi načrti. Prenašanje, nošenje in sama uporaba lovskega orožja ima vrsto omejitev. Pred nami so težave, povezane z divjimi prašiči in afriško prašičjo kugo. Zato bi bilo dobro, da bi zakon o orožju odgovoril tudi na izzive, ki nas čakajo v prihodnosti," še dodajajo.
pravilno!! do orzoja morajo imeti dostop samo psihicno zdravi, nezapiti ljudje z zivljenjsko perspektivo. ze tako umre prevec partneric. tudi od legalnega orozja. ubije zeno in se sebe. avtomatsko pa mora biti prepovedano. kar se ilegale tice pa poslat specialno… ...prikaži več enoto in potiho pocistiti ciganska naselja od orozja, lastnike ilehgalnega orozja pa v zapore po 10 let.
Tole meni sploh ne potegne: VSI so proti, a je vlada vseeno SPREJELA predlog zakona. Torej VSI PO VRSTI držijo fige v žepu ali kaj? Kdo hudiča je potem sprejel predlog, če so VSI proti???
Tisti, ki ga bo želel dobiti, ga bo dobil tako kot do sedaj: Na črno.. - Ćiganom se zopet smeje..