"Pri sosedski pomoči smo želeli preprečiti samo tisto, kar je bilo resnično v nebo vpijoče – da če nekdo opravlja pridobitno dejavnost, tega sosedu ne more početi brezplačno," poudarja Zoran Kotolenko z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ).
Globe. Pravno osebo, ki opravlja delo na črno, lahko doleti osem tisoč, samozaposlenega štiri tisoč evrov kazni, kazen za posameznika, ki nima registrirane dejavnosti, pa je dva tisoč evrov.
Na MDDSZ so se namreč odzvali na nekatere navedbe, da se z novim zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prepoveduje medsosedska pomoč, kar pa, kot so opozorili, ne drži. Pomoč med sosedi je že po trenutno obstoječi zakonodaji dovoljena, "kadar med njimi obstaja bližina v smislu prebivanja ter če dela ne opravi pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, neposredno povezano z opravljenim delom".
"Če je člen tako zapisan že od leta 2000 in nismo preprečili nobene trgatve ali obiranja oljk, potem je jasno, da je bilo prisotne tudi nekaj zdrave logične presoje pri samem ugotavljanju kršitev na terenu," miri Kotolenko.
Drži pa, da po novem pod pretvezo sosedske pomoči ne bo več mogoče opravljati dela na (ne)premičninah, kjer se opravlja dejavnost.
