Novinarska ekipa Žurnala24 je priča nevsakdanjemu dogodku: Steffen Leskovar, ki trdi, da je bil kot desetletni fant trikrat posiljen, je od svojega domnevnega posiljevalca javno zahteval odgovornost, ker se – kljub obljubi iz leta 2009 – ni umaknil z vseh položajev, na katerih je tudi blizu otrokom.
V. G. zatrjuje, da ni dejaven nikjer več, a njegovo ime in mobilno številko še vedno najdemo ob enem od turističnih društvev oziroma na spletni strani ene od občin. Dolga leta je bil tudi urednik občinske revije. Vse te podatke hranimo v redakciji, a jih zaradi zavarovanja družine pred stigmatizacijo ne objavljamo javno.
Leskovar je o domnevnih posilstvih, ki so se po njegovih trditvah zgodila v letih 1981–1982, molčal do leta 1989, ko je V. G. prvič ovadil policiji. Ker pa kriminalist ni našel zapisa, da bi V. G. prespal na kraju, kjer je vodil skupino otrok planinskega krožka – ta kraj je kriminalistu razkril Leskovar –, je sklepal, da tudi posilstva ni bilo. Drugo posilstvo se je po trditvah Leskovarja zgodilo v drugem kraju, tretje pa, kot trdi, pri V. G. doma.
V. G. nam je v petek potrdil, da ga policija na poligraf ni vabila. Ko ga je Leskovar ovadil drugič, leta 2008, je primer zastaral; zastaral je tudi po novem zakoniku.
Leskovar pravi, da si želi predvsem obvarovati nove potencialne žrtve V. G. Zadnji je zadeve najprej zanikal, naposled pa posredno priznal. Objavljamo pogovor med domnevnim pedofilom in njegovo žrtvijo ob soočenju.
Potek soočenja
V. G.: Povedal sem že, kar je bilo takrat gori (na kraju dogodka, op. a.). Ti si trdil, da sem šel vate, kar sem še vedno prepričan, da ni res. Ker sem mlel te stvari skozi ves ta čas.
Leskovar: A si me s kom zamenjal? Otroci so k tebi domov hodili iskat šeleshamer, ki ga uporablja tvoja žena. Na to foro si otroke dobil. Se ne spomniš?
V. G.: Ne.
Leskovar: Meni se je vtisnilo v spomin! Jaz bom do konca življenja moral živeti s tem, kar si mi naredil. Takšne stvari ne gredo stran! Zakaj nisi šel k psihiatru? Sam veš, da te bo to vedno znova premagalo.
V. G.: Prepričan sem, da me ne bo, ker mislim, da se je vse to dogajalo v času mojega alkoholizma. Ne mislim se opravičevati, ampak bil sem hud alkoholik. V tistem času sem naredil veliko slabih stvari. Moja žena je tista, ki me je morala leta prevzgajati tako, da me taka stvar ne bo potegnila ... niti slučajno.
Žurnal24: Kaj bomo storili glede drugih žrtev? Steffen pravi, da ste posilili veliko otrok.
V. G.: Mislim, da ne. Tisto, kar se mu je dogajalo posebnega, se je še komu, a drugo ni bilo v taki obliki.
Leskovar: Zakaj si izbral mene?
V. G.: Nisem te izbral, ti si prihajal. Jaz te nisem iskal.
Leskovar: Desetletnega otroka si posilil. Otrok ne prihaja na posilstvo sam.
V. G.: Jaz te tudi nisem iskal nikjer.
Leskovar: Napiši pa daj svoji ženi pisma in opravičila ... Ko boš ti enkrat v večnosti, naj ona poskrbi, da se opravičiš žrtvam. Dobro veš, kaj to pomeni. Ljudje delajo samomore, gredo v droge, alkohol. Ne morejo živeti s svojimi partnerji normalno. Napiši pismo – opravičilo, če se že ne moreš soočiti.
V. G.: Mislim, da se bom vsakega, ki sem ga objemal ...
Leskovar: Tukaj ne govorimo o objemanju!
V. G.: Drugega ni bilo!
Leskovar: Zakaj bi bil zdaj jaz pri tebi? Zaradi objemanja? Zaradi objemanja? Ti si bil gol, jaz sem bil gol! To je zate objemanje?!
V. G.: Pri tebi je bilo drugače!
Leskovar: Najdi že druge žrtve! Če priznaš samo mene, se s tem ne boš odrešil. Jaz sem spregovoril. Kaj pa druge žrtve?
V. G.: Povej, Steffen, kdo, pa jih bom poiskal!
Leskovar: Razčistiti moraš sam. Jaz ti samo dajem nasvet, kaj bi drugim omogočilo, da najdejo mir v sebi, kot sem ga jaz. Edino, kar želim, je, da varujem potencialne žrtve. Verjamem lahko, da si nehal s tem, a te opozarjam: ta stvar je močnejša od tvojega racia, močnejša od tebe. In kakršen si, se to lahko še vedno ponovi. Pa boš spet eno življenje uničil. Meni so svetovali, naj te z lopato po glavi ...
V. G.: Kar se tega tiče, bi rad imel mir in jaz z veseljem grem ... Vseeno bi se rad še komu opravičil, preden grem. Eno je gotovo: samomora ne bom delal. Nimam pa nič proti, če me kdo porine ...
Leskovar: To je strahopetno. Sam moraš najti žrtve, ki si jih poslilil, in se jim opravičiti. Nekateri še živijo, nekateri so naredili samomor. Gre za zdravljenje duš na tej Zemlji, ki so doživele eno od najhujših katastrof, in sicer da jih nekdo, ki bi jih moral paziti, spolno zlorabi, in to v letih, ko to sploh še ni tema, in to zato, ker je to v njem.
Žurnal24: Obžalujete svoje početje?
V. G.: Ne samo obžalujem. To je nekaj, česar ne znam dojeti prav in grem skozi te stvari praktično vsak dan.
Žurnal24: Vas preganja?
V. G.: Ne znam dojeti, kako je to mogoče, da sem bil takšna zver. Ne dojamem. Verjel sem, da sem se tega rešil. Vse bi naredil, da bi se tega rešil, samo da bi se teh početij rešil za nazaj. A se zagotovo nisem.
Žurnal24: Imate možnost javnega opravičila.
V. G.: Mislim, da bi s tem uničil sina, snaho, ženo ...
Leskovar: Ne boš, ker oni niso nič krivi. Ne želim, da bi zaradi tvojih dejanj trpeli drugi. Meni si zdaj pomagal, a to ostane vse življenje.
V. G.: Seveda ostane. Ostane tudi v moji glavi, ostane to, kar je žena zame naredila, kar me je spremenilo. Živim z vsemi stvarmi, ki jih nisem naredil prav. Prav gotovo živim s tem iz dneva v dan. Ni mogoče spremeniti tega, kar je bilo.
Žurnal24: Bi spremenili, če bi bilo mogoče?
V. G.: Zagotovo. Steffen, verjel sem, da sem to zver spravil iz sebe, nisem pomislil, da bi se skozi zdravljenje in opravičila kakšnega, kot sem bil sam, lahko ustavilo.
