Nikar kuge, vojne, lakote in sodišča!

Medsosedski spor je zgodba, v kateri so vsi razen odvetnikov že izgubili. Tako stanovalci bloka kot njihov sosed se že deset let ukvarjajo z vlaganjem tožb in pritožb, porabili so ogromno živcev in časa ter kar nekaj denarja, novozgrajena vila je šest let prazna, tudi če ne bi imela plombe, pa jo ima, bi jo bilo zaradi krize mogoče prodati le za polovico nekdanje vrednosti.

Ne vem, kdo ima prav. Je sosed, ki je zemljišče kupil od fizične osebe, ga plačal, se vpisal v zemljiško knjigo in na njem skladno s črko zakona gradil, res moral vedeti, da pripada bloku in da mu zaradi tega nekoč v prihodnosti morda grozi razlastitev? So na sporni parceli lastniki stanovanj iz bloka res sušili perilo in posadili grmovje in bi moral zaradi tega lastnik vedeti, da je to njihovo, čeprav je parcelo plačal in vpisal v zemljiško knjigo? Bi lastniki bloka morali vedeti, da zemljišče, ki ga že desetletja uporabljajo, ni v njihovi lasti in to že zdavnaj urediti? Bi morala to že zdavnaj prej urediti občina? Jim je res grozil, so mu oni res zabrusili, da bodo tožbe vlagali do onemoglosti? Ne vem. Za razsojanje nisem poklican niti usposobljen.

Vem. Vem pa, da izbrisovanje plombe, ki sploh ne bi smela biti vpisana, ne bi smelo trajati štiri leta. In ni pošteno, da človeku, ki se drži zakona, uničijo življenje težave, ki izvirajo iz socializma. In zdi se mi, da bi bilo za vse najbolje, če bi jim uspelo najti dogovor. Zdaj so po mučnih desetih letih na začetku postopka, ki bo trajal vsaj tri leta. Lahko pa tudi pet, in potem se bo gotovo mogoče še kam pritožiti.