Dobrih dvesto brezposelnih, natančneje 263, ki so bili vključeni v programe izobraževanja in so imeli pogodbo z zavodom za zaposlovanje o financiranju izobraževanja, je ostalo brez plačila šolnin, piše Delo in navaja zgodbo 34-letne brezposelne Mariborčanke, ki je pred dvema letoma izgubila zaposlitev.
Na zavodu za zaposlovanje so ji svetovali prekvalifikacijo v kozmetičnega tehnika, ki je deficitaren poklic. Obljubili so ji pokritje stroškov šolnine v višini tisoč evrov letno na Srednji zdravstveni šoli v Mariboru. Prvi letnik so ji priznali, ker je že končala srednjo gostinsko šolo, drugi letnik, ki ga je opravila v roku, so ji plačali, v tretjem pa se je zataknilo.
Zavod nima denarja, šoli je dolžna brezposelna
Na zavodu so jo obvestili, da za njeno izobraževanje ni več denarja. Šoli za letos dolguje 700 evrov šolnine za tekoče leto, če bi hotela šolanje končati, pa bi morala plačati še nadaljnjih tisoč. Tega denarja nima. Zadnja možnost je prijava na Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje, kjer lahko kandidira za povračilo šolnine.
Ker je vključena v program izobraževanja za deficitarne poklice v srednji strokovni šoli, ne razume, zakaj je izpadla iz programa financiranja. Na pristojnih ministrstvih in zavodu za zaposlovanje je dobivala nasprotujoče si odgovore.
Kdo odgovarja za zmotna predvidevanja?
Na zavodu so novinarki Dela povedali, da za vsakega brezposelnega, preden mu svetujejo izobraževanje, upoštevajo oceno smiselnosti vključevanja v izobraževanje. Prav tako so na podlagi podatkov o gibanju oziroma primerjavi ponudbe in povpraševanja na trgu dela leta 2011 ugotovili, da poklic, za katerega se izobražuje, ne sodi med deficitarne poklice.
Zaradi te spremenjene ocene deficitarnosti, ki se očitno iz leta v leto spreminja, bodo brez plačanih šolnin ostali mnogi, ki so jim svetovali izobraževanje na podlagi zmotnih predvidevanj.
Breme zavod preložil na šole
Na mariborski srednji zdravstveni šoli je ravnateljica Nevenka Kisner povedala, da se je po prekinitvi financiranja šolnin pet od 22 slušateljev izpisalo, 17 pa jih šolanje nadaljuje v upanju, da bo zavod naslednje leto nadaljeval financiranje. Na šoli še ne vedo, kako bodo problem rešili, razmišljajo pa tudi o možnosti odloga plačila dolga.
to je tipično za Slovenijo in za zavod za zaposlovanje.Na zavodu so zaposleni namenjeni več ali manj sami sebi, svetovalci pa nimajo niti najmanjšega stika z realnim stanjem v gospodarstvu.Pravna država ne deluje, sankcije za neumosti, ki jih… ...prikaži večh počne JU ne obstajajo.Kako lahko zavod oz država tebi nič meni nič prekine pogodbo !? Država dela na ta način nepopravljivo škodo ljudem, ki so itak že na robu preživetja