Ta dva zakona sta že šest let predmet priporočila Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope - GRECO. Kot je dejal, sta zakona bolj ali manj usklajena tudi v koaliciji. Rešitvi, ki ju zakona prinašata, naj bi bili zmanjšanje korupcijskih tveganj in povečanje transparentnosti.
Zakona tako popolnoma prepovedujeta donacije strankam s strani podjetij in drugih pravnih oseb, vključno z društvi in zavodi. "Star rek pravi, da nobeno kosilo ni zastonj," je dejal minister Gregor Virant, v luči dejstva, da zakona preprečujeta, da bi podjetja, ki strankam donirajo denar, čutila, da jim mora politična stranka narediti kako uslugo.
Vsaka donacija javno objavljena
Po novem bo vsaka donacija, višja od povprečne plače, morala biti javno objavljena z imenom in priimkom donatorja. Vse donacije bodo morale potovati prek transakcijskega računa z izjemo zneskov pod 50 evri, pa še ti bodo morali biti zabeleženi z imenom in priimkom ter EMŠO donatorja. Računsko sodišče (RS) bo izvajalo učinkovito revizijo nad delom političnih strank in nad subjekti, ki so strankam npr. prodale neko blago – pristojnosti RS se s tem povečujejo.
Do zdaj je veljalo, da se deset odstotkov denarja, namenjenega za financiranje strank, deli linearno med stranke, ostalo pa po volilnem rezultatu, po novem pa se bo linearno razdelilo 25 odstotkov sredstev, to pa zaradi očitka manjših strank, ki po omenjenem ključu sicer prejemajo manj javnega denarja.
Nekoliko se zvišujejo zneski volilne kampanje, kar ne pomeni, da bo višje refundiranje iz proračuna, zvišuje se zgolj zgornja meja – GRECO je namreč opozarjal, da ob nižji zgornji meji obstaja večja nevarnost, da stranke več denarja pridobijo netransparentno.
Po novem bo prepovedana tudi objava javnomnenjskih raziskav le še dan pred volitvami in ne več teden dni prej.
Glede javnega financiranja ni sprememb
Zakon glede javnega financiranja strank ne spreminja nič, Virant pa pravi, da je znesek, ki ga stranke letno prejmejo, na približno 50 odstotkih dovoljenega zneska. Letos je ta znesek znašal okoli 2,5 milijona evrov.
Tretji v paketu zakonov, ki jih ministrstvo pripravlja v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), je zakon o dostopu do informacij javnega značaja, a je še predmet usklajevanj. Če bo sprejet, bodo vsa podjetja, ki so v neposredni ali posredni večinski državni lasti, dolžna javno poročati o svojih transakcijah – podobno kot do zdaj državni organi. "Možnost vpogleda v poslovanje se bo drastično razširila," meni Virant.
"V šestih letih se ni zgodilo nič"
Goran Klemenčič, predsednik KPK, je dejal, da je vesel, da se je dogovor v treh mesecih od zadnjega sestanka dejansko zgodil. "Šest let je, odkar je GRECO Sloveniji dal zelo jasna in konkretna priporočila, kako urediti področje," je dejal šef KPK. V šestih letih se ni zgodilo nič, najbližje pa je po njegovem mnenju prišla nekdanja ministrica Irma Pavlinič Krebs.
"V tej državi po sedanjem zakonu podjetje v državni lasti še vedno lahko financira politično stranko, in če to naredi v zadosti nizkem znesku, je to celo prikrito javnosti," opozarja Klemenčič. Poudarja sicer, da sam zakon ne bo še ničesar rešil – pomemben bo nadzor, zlasti računskega sodišča, inšpektorata za notranje zadeve in drugih.
Glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja je dejal, da bo, če bo potrjen, pripeljal popolnoma drugačno paradigmo poslovanja družb v javni lasti, zlasti bo pomemben za medije in civilno družbo.
"V relativno kratkem času je bil pripravljen paket, ki bo lahko omejil politično korupcijo," meni Klemenčič, a poudarja, da je naslednji korak uspešna implementacija.
vsaka čast Virant...edina rešitev je udariti proti lenuhom,starim prdcem,fašistom, in klopom države!
Nekako mi izgledata kakor dva zaljubljena gelipterja!!??
DVA - TAPRAVA POŠTENJAKA !!! eden prejemal nadomestilo medtem ko je FUŠAL !! drugi pa skriva podatke o svoji HIŠIČI in je podpiral KORUPTIVNI NAJEM NPU-ja - glavni pri pregledu pogodbe za najem !!kot modela iz - A JE TO !!