Poškodbe. “Luknja pri luknji. Avto je ves čas poskakoval,” je svojo pot od Ivančne Gorice, kjer je zapustil avtocesto, proti Dolenjski opisal eden od voznikov.
Najhujše so tako imenovane udarne jame, pred katerimi svarijo tudi inštruktorji varne vožnje. Gre za večje luknje, ki lahko presekajo pnevmatiko. Rešitev je lahko predvsem v počasni vožnji, pri kateri pravočasno opazimo luknjo in se ji izognemo.
Na Direkciji RS za ceste (DRSC), ki skrbi za hitre, glavne in regionalne ceste, so dejali, da stanje poškodovanih odsekov že spremljajo, “vendar najhujše poškodbe šele pričakujemo”.
Premalo denarja
V proračunu je za sanacijo vozišč, poškodovanih pozimi, za celotno območje Slovenije na voljo 2,2 milijona evrov. “Že zdaj pa lahko ocenimo, da bo sredstev za celovito oziroma vsaj najmanjšo sanacijo najbolj poškodovanih odsekov veliko premalo,” so opozorili na DRSC.
“Za primer vam lahko navedemo vrednost ocenjene škode za sanacijo pozimi poškodovanih vozišč v letu 2006, ki je znašala kar 9,8 milijona evrov. Ocenjujemo, da je stanje v zimi 2009/10 slabše,” so pojasnili. Direkcija bo prek ministrstva za promet poskušala dobiti dodatna sredstva.
(Ne)varnost na cesti
“Dokazano je in prepričani smo, da varnost nima svoje cene,” je opozoril Robert Štaba z AMZS, ki je sodeloval pri mednarodni raziskavi EuroRAP. Ta je pokazala, da so v Sloveniji – tudi zaradi slabega vozišča – smrtno nevarne prav regionalne ceste in ne avtoceste. Po tej študiji se pri nas kar dve tretjini prometnih nesreč s težko poškodovanimi ali celo mrtvimi zgodita ravno na regionalnih cestah.
“Zaradi dejstva, da smo z državo in civilno družbo dokazali, da so slovenske državne ceste relativno nevarne, smo prepričani, da je treba to cestno infrastrukturo izboljšati. To pa je mogoče z dodatnimi varnostnimi ukrepi, boljšim vzdrževanjem in odpravljanjem tako imenovanih črnih odsekov,” je še opozoril Štaba.
“Podatek, da je letos zima dodatno uničila že tako slabe ceste, mora biti za vse tiste, ki se v državi ukvarjajo s prometno varnostjo, dodaten alarm, kako se s tem spoprijeti,” je dodal sogovornik.
Kot je še dejal, pa je za vse, ki se vsak dan vozimo po naših cestah, pomembno tudi, kako hitro je udarna luknja na cestišču zakrpana – koliko časa torej preteče od trenutka, ko nanjo opozorimo, do trenutka, ko je delo končano. To pa še ni dovolj. “Če se sanira sama luknja, je treba narediti načrt, kdaj se sanira celoten uničeni del ceste,” je sklenil Štaba.
