Včasih pa lahko nepoznavanje prava resno ogrozi interese ljudi. V svoji praksi sem se srečal s številnimi posamezniki, ki so zabredli v pravne težave iz preprostega razloga, ker so ignorirali paragrafe, ki so sicer veljali za precej znane tudi med laiki.
Kakorkoli obrnemo – pravno načelo »ignorantia iuris nocet« (nepoznavanje prava škodi) še vedno drži kot pribito. Pravzaprav čedalje bolj, saj se dobesedno kopljemo v poplavi pravnih predpisov. V tokratni kolumni bom opisal nekaj pomembnejših pravnih določil, katerih nepoznavanje ali ignoriranje lahko državljankam in državljanom presneto škodi.
Vpišite svojo nepremičnino v zemljiško knjigo
Nepremičnine veljajo za najdragocenejši "asset" (premoženje), s katerim ljudje razpolagamo. Številni ljudje morajo odplačevati visoke kredite več desetletij, da lahko nato končno rečejo, da so postali lastniki svojega stanovanja. A da postanejo tudi formalni lastniki nepremičnine, se morajo obvezno vpisati v zemljiško knjigo, saj zgolj podpis kupoprodajne pogodbe in plačilo kupnine še ne zadostujeta.
V praksi se je že dogajalo, da so goljufivi prodajalci isto nepremičnino prodali dvema ali trem kupcem in tisti izmed njih, ki se ni nemudoma vpisal kot njen lastnik v zemljiško knjigo, je lahko ostal brez nje, navkljub dejstvu, da je plačal veliko vsoto denarja. Ni mu preostalo drugega, kot podati se na mukotrpno pot sodnega uveljavljanja svoje pravice.
Zato vsem, ki kupujejo nepremičnine toplo priporočam, da čim prej poskrbijo za njen vpis v zemljiško knjigo, še prej pa naj poskrbijo za predznambo lastninske pravice v zemljiško knjigo. Predznamba predstavlja pogojni vpis pravice, ki učinkuje pod pogojem, da se v določenem roku opraviči (tako, da se predloži popolne listine za vpis v zemljiško knjigo). Predvsem pa se stranke s predznambo zavarujejo, da jih nihče drug ne bo prehitel pri vpisu v zemljiško knjigo, saj ta varuje vrstni red vpisa.
Ne ignorirajte računov!
Druga zelo pomembna zadeva, ki se ji - če je to le mogoče - izognite, je, da ne plačate računov oziroma da na njih malo "pozabite". V obdobju rekordnega števila transakcij in definitivno prehitrega in preveč kompleksnega življenja se lahko sicer vsakemu izmed nas pripeti, da kdaj spregledamo kakšen račun. Poleg tega pa velika večina upnikov poskrbi za to, da so dolžniki pravočasno obveščeni o obstoju terjatve. S prvim opominom, drugim opominom, opominom pred vložitvijo tožbe ipd. Seveda je tudi v interesu upnikov, da ne bodo takoj, ko bo rok plačila potekel, hiteli na izvršilno sodišče in sprožili izvršbo. To jim bo namreč povzročilo dodatne stroške, precej verjetno pa tudi načelo odnose z dolžniki.
A vendarle je treba vedeti, da vročanje opominov po zakonu ni obvezno. Hipotetično se lahko upniki odločijo tudi za takojšnje sodno uveljavljanje svojih terjatev. In če razpolagajo z ustrezno verodostojno listino (računom), ki je dolžnik ni pravočasno prerekal z reklamacijo, bodo pri izvršbi praviloma tudi uspešni. Dolžniki pa bodo morali poleg glavnice plačati še obresti in vse izvršilne stroške, ki jih je upnik imel z uveljavljanjem terjatve.
Pazite, s kom greste v španovijo
Še posebej na tem področju dobesedno mrgoli pravnih pasti, v katere lahko padejo nič hudega sluteči ljudje oziroma podjetniki. Redki so namreč tisti, ki imajo to srečo, da celotno kariero poslujejo le s poštenimi, zanesljivimi in verodostojnimi partnerji. Če imate podjetje, skrbno preverite vašega poslovnega partnerja, še posebej, če se z njim lotevate kakšnih skupnih investicij.
V ta namen so denimo na voljo različne spletne baze podatkov, ki se ukvarjajo z bonitetami ali z likvidnostjo poslovnih partnerjev, čeprav tudi te pogoste ne morejo predvideti vsega, kar se bo z nekim podjetjem dogajalo denimo čez eno leto. Prav tako golo dejstvo, da neko podjetje v trenutku izdelave bonitetne ocene ni v najboljšem finančnem stanju, še ničesar ne pove glede tega, kaj bo s tem podjetjem denimo čez pol leta. Lahko bo pridobilo posojila, nove poslovne partnerje ipd. Zgolj matematika torej še ni dovolj. Bistveno pomembneje je, da podjetniki zavarujejo same sebe. V ta namen so na voljo številni mehanizmi zavarovanja plačil: menica, bančna garancija, različne oblike zastavnih pogodb, poroštva, ipd.
Ne zamujajte rokov!
Naša življenja so dobesedno prepojena s preštevilnimi roki. Rok za izdelavo projekta v službi, rok za vpis na fakulteto, rok za priglasitev k dedovanju, rok za uveljavljanje garancije za nakup tehničnega blaga, rok za grajanje napak na kupljeni nepremičnini, rok za vložitev pritožbe, rok za vložitev odškodninske tožbe, rok za plačilo računa, rok za oddajo bilance in še in še.
Nekatere zamude niso "usodne", druge pa lahko povzročijo tudi nepopravljive pravne posledice. Državljanke in državljani lahko zaradi njih izgubijo zaposlitev, ostanejo brez pričakovane dediščine, izgubijo pravno bitko zaradi zastaranja, se izpostavijo sankcijam ali ukrepom davčne uprave ipd.
Kaj storiti, da do tovrstnih usodnih zamud ne bi prihajalo? Za tiste, ki si to lahko finančno privoščijo, je vsekakor najboljša pot ta, da za svoje posle najamejo ustrezne profesionalce: računovodje, pravnike, odvetnike, nepremičninske družbe, zavarovalne agente, ki bodo poskrbeli za vestno in pravočasno izpolnjevanje obveznosti.
Kaj pa za tiste, ki vseeno zamudijo pomembne roke? Je za njih še kakšna rešitev?
Pogojno da. V pravu denimo poznamo institut vrnitve v prejšnje stanje (restitutio in integrum). Tako denimo Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka.
Podobno tudi Zakon o upravnem postopku (ZUP) določa, da se stranki, ki je iz opravičenih vzrokov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje.
Mag. Boštjan J. Turk
