"Ne verjame v obtožbo"

Nekdanjemu obrambnemu ministru Karlu Erjavcu in bivšemu šefu Generalštaba Slovenske vojske Albinu Gutmanu grozi zapor do enega leta ali denarna kazen. Čeprav ob koncu sojenja sploh ni jasno, kolikšno kazen si po mnenju tožilke Branke Zobec Hrastar, ki naj bi domnevno sporen nakup oklepnikov preiskovala že od sredine leta 2008, obtožena zaslužita. Zobec Hrastarjeva ob koncu sojenja v sklepnem govoru sodniku namreč sploh ni predlagala konkretne kazni, pravita zagovornika obeh obtožencev. "Tožilka je predlagala le, naj sodišče oba kaznuje. Ni pa navedla niti višine niti oblike kazni za obtoženca," pojasnjuje Erjavčev zagovornik Luka Podjed.

Kršitev tožilske etike?
S tem je najbolj neprijetno presenetila pravosodne kroge. "To se od tožilca, ki določeno zadevo dlje obravnava, vloži obtožbo in vseskozi celo javno poudarja, da gre za zahteven postopek, preprosto ne pričakuje. Pričakuje se, da očitke na sodišču dokazuje suvereno na podlagi trdnih dokazov in si medtem ustvari tudi lastno oceno o višini kazni, ki si jo nekdo zasluži. Tak predlog pa zveni, kot da očitno niti sama ne verjame v obtožbo, za katero bi morala stati. In to je zagotovo kršitev tožilske etike," pravi eden od strokovnjakov, ki ni želel biti imenovan.

Kljub temu tožilkin predlog ni nezakonit. "Ni sicer nujno, da sodnik pri odločanju o kazni upošteva tožilski predlog sankcije. Lahko izreče tudi višjo ali pa nižjo kazen oziroma nekoga oprosti krivde. Zakon o kazenskem postopku določa le, da tožilec lahko predlaga višino in vrsto kazni, kar pomeni, da mu ni nujno treba," komentirajo pravniki.

Jasno bo ob 15. uri
Ali sta nekdanja uslužbenca obrambnega ministrstva z naročilom 25 povsem neopremljenih osemkolesnih oklepnikov Patria odškodovala državno blagajno za skoraj 17 milijonov evrov, bo torej jasno danes. Po dobrih štirih mesecih tajnega sojenja zaradi nevestnega dela v službi jima bodo sodbo izrekli popoldne na ljubljanskem okrajnem sodišču.