"Meni se zdi smešno, da se je ZVKD (zavod za varstvo kulturne dediščine, op. a.) vpičil ravno v stopnišče. Ker težko govorimo o še kakšni enotni kulturni dediščini. Naš blok ima na stopnišču kaka štiri leta stara nova rdeča okna, polovica balkonov je zastekljenih, nekateri so si naredili na balkonu sobo, nekateri imajo balkon pobarvan s svojo barvo, nekje je na balkonu železna ograja, drugje je ni. Skratka nihče se 45 let ni držal nobenih pravil, saj jih ni bilo, zdaj pa ZVKD komplicira, ker po renovaciji ne bi bilo več videti opažnega vzorca na stopnišču, ki ga tako in tako ni videti, če ne prideš čisto zraven," je jezen stanovalec.
Od 22 točk iz kulturnovarstvenih pogojev, ki so jih pridobili za obnovo, je sporna le ena. Zavod za kulturno dediščino ne dovoli, da se na elemente vidnega betona namesti toplotna izolacija, kar pomeni, da stopniščnega jaška ni dovoljeno izolirati, stopnišče pa od hodnikov ni ločeno z vrati, kar pomeni, da bi se ohlajala celotna stavba.
Stopnišče brez izolacije.
"Armiranobetonski jašek ni običajen toplotni most, temveč ogromno hladilno rebro, ki hladi notranjost stavbe, celotno stopnišče, hodnike in posredno obodna stanovanja. Ohlajevanja volumna stavbe zaradi neizoliranega jaška v razumnih mejah ni možno nadomestiti z drugimi posegi," je v mnenju, ki so ga naročili stanovalci, zapisal energetski strokovnjak Matjaž Valenčič iz podjetja ZaEnSvet.
V primeru prenove fasade bi morali popraviti tudi vse neprimerne spremembe na zunanjosti bloka, različna senčila, klime, ki so zdaj vsepovsod, bi prestavili v notranjost balkonov, poenotile bi se okenske police in barva ograj. Če prenove ne bo, vse ostane, tako kot je.
Stopnišče je evakuacijska pot ...
"Pod pravila ZVKD je naša soseska padla pred štirimi ali petimi leti. Sosednji bloki imajo tako kot naši pet vhodov in vsak ima drugačno barvo fasade. Dva sta bila adaptirana pred ZVKD pravili, eden je še original, eden ima na vsaki strani različno fasado, eden pa ravno zdaj dela vse po pravilih ZVKD, strinjali so se z izolacijo na notranji strani," pravi bralec.
"Stopnišče je evakuacijska pot, prepričan sem, da bi požarni inšpektor ožanje prehodnosti zaradi izolacije ustavil, že tako je vprašanje, ali takratne dimenzije ustrezajo zdaj veljavnim standardom. Poleg tega je neizogibno, da v primeru notranje izolacije nastane toplotni most," nam je povedal Sretko Pejić, direktor podjetja SZ Ruski Car, ki je upravnik stavbe. Pejić meni, da se zavod za kulturno dediščino v naselbinski dediščini, kamor sodi soseska, v take detajle ne ni smel spuščati. "Na Glinškovi ploščadi je ZVKD ponekod dovolil izravnavo poševnih parapetov, nam je odločbo napisala druga konservatorka, ki ne dovoli nič. To ne pelje nikamor, pritožili smo se na eno točko od dvaindvajsetih in nam niso niti poskusili priti naproti," pravi Pejić.
"Pri prenovah se res trudimo, da ne posegamo v dediščino, pogosto je tudi zelo dobrodošlo, da ZVKD določi barvo, saj tako nimamo težav z etažnimi lastniki pri izbiranju odtenka. A da hladilno rebro pustiš neizolirano, to je nesmisel," pravi. "Leta 2014, še preden je bila soseska zaščitena, smo izolirali stopnišče na številki 2, izolirali smo z volno in izbrali podobno barvo. Kdor ne ve, ne opazi razlike," je prepričan Pejić, ki kot primer absurda navaja, da so na Bratovševi ploščadi določali natančen odtenek 15-centimetrskega venca na vrhu 14 nadstropij visoke stavbe, torej več kot 40 metrov visoko.
Sosedje so izolirali in se raje odpovedali subvenciji
Če se pri obnovi ne bi držali navodil ZKVD, bi se morali odpovedati subvenciji Eko sklada, ki znaša približno 20 odstotkov celotne naložbe. "Sosednji blok je fasado renoviral lani. Izolirali so stopnišče z zunanje strani, ZVKD ni dal soglasja za sofinanciranje iz Eko sklada, ampak zunanja fasada je ostala," pravi bralec.
Na zavodu za kulturo dediščino pravijo, da v primerih, ko "pri izvedbi kulturnovarstveni pogoji niso upoštevani, običajno sledi prijava na Inšpektorat RS za kulturo in medije, ki je pristojno za reševanje primerov kršitev predpisov s področja varstva in ohranjanja kulturne dediščine. V primeru hudih kršitev oziroma popolnega uničenja varovanih sestavin kulturne dediščine lahko ZVKDS poda tudi kazensko ovadbo," pravijo. Stanovalec soseske pravi, da se, kolikor ve, ni zgodilo nič.
Zdaj se rešuje druga pritožba, predvideni stroški so se skoraj podvojili
"Če bi stopnišča pustili neizolirana, bi lahko dobili subvencijo za celotno fasado razen za ta neizolirani del, torej za okrog 500 kvadratnih metrov. Ampak mi želimo, da so ljudje zadovoljni na dolgi rok, da bo stavba pravilno izolirana in energetsko sanirana, le tako se lahko zniža priključna moč za toploto. Ta se zaračunava celotno leto in je zajeten del vseh stroškov," pravi Pejić.
Medtem ko pišejo in rešujejo pritožbe, je minilo že več kot leto, ocenjena vrednost naložbe pa se je skoraj podvojila. "Prvotna ocena stroškov je bila okrog 45 tisoč evrov na vhod, zdaj je gotovo že čez 80 tisoč evrov," pravi Pejić.
Stanovalci so se na kulturnovarstvene pogoje pritožili na ministrstvo za kulturo, ki je odločbo zavoda za kulturno dediščino odpravilo in in mu naročilo, naj ponovno presodi, ali je v tem primeru uporabil ustrezen varstveni režim. Bloki so namreč zaščiteni kot naselbinska dediščina in ne kot stavbna dediščina, ki je precej bolj strogo varovana. Občinski odlok v prostorskem načrtu določa, da se pri naselbinski dediščini ohranja sedem alinej vrednost, v sklopu stavbnega tkiva pa so zgolj v oklepaju poleg prevladujočega stavbnega tipa, namembnosti in kapacitete objektov omenjene tudi ulične fasade.
Na levi strani je stopnišče brez izolacije, na desni stopnišče z izolacijo.
"Elementi (vidnega) betona – monumentalni stopniščni jaški, balkonski parapeti, nadstreški, betonska korita in horizontalni zaključki objektov (atika), prevzamejo ključno oblikovno, celo dekorativno funkcijo," je v kulturnovarstvenih pogojih zapisala dr. Tina Potočnik, konzervatorka na ljubljanskem zavodu za kulturno dediščino. V njih je sicer hkrati priznala, da ima ohranjeno likovno-arhitekturno zasnovo le še ena vhodna partija, po domače eden od petih vhodov.
Je beton zaščiten ali ne? Ministrstvo pravi, da ne
Ministrstvo je po pritožbi z odločbo odpravilo kulturnovarstvene pogoje in zapisalo, da gradivo (beri vidni beton) ni med varovanimi vrednotami pri naselbinski dediščini. "Zavod se kljub temu v svoji obrazložitvi sklicuje na vidni beton kot ključno varovano sestavino, ki jo bo zunanja toplotna izolacija okrnila oziroma uničila," so v odločbi zapisali na ministrstvu.
A zavod za kulturno dediščino vztraja pri svojem. V novi odločbi so razširili pojasnila, kaj je fasada in zakaj izolacije ne sme biti na zunanji strani, ključna argumenta sta, da bi stopniščni jašek postal bolj čokat ter da se na njem ne bi več videlo sledi opaženja. Predlagajo, da se izolacija namesti na notranji strani, saj menijo, da so podesti dovolj prostorni.
"Upravnik pravi, da gradbeniki ne garantirajo, da se ne bi začel na notranji strani stopnišča nabirati kondenz. Poleg tega je stopnišče že tako relativno majhno, če ga obdaš z izolacijo, se še zmanjša. Ob renovaciji stanovanja sem komaj tovoril material in opremo v stanovanje. Ne vem, kako bi reševalci po tako zmanjšanem stopnišču nesli nepokretnega človeka, saj nimamo dvigala," pravi stanovalec.
Če bodo vztrajali, fasade najbrž ne bo
Stanovalci so se sredi maja znova pritožili na ministrstvo za kulturo in zdaj čakajo na odgovor. "Če bo ZVKD vztrajal, mislim, da fasade ne bo," pravi Pejić in dodaja, da projekt, ki bo vključeval tudi izolacijo stopnišč, želi izvesti več kot 90 odstotkov stanovalcev vseh petih vhodov v blok. Imajo namreč eno toplotno postajo in so zato ena energetska celota.
Stanovanjski bloki z različnimi odtenki barv fasad in okenskih parapetov.
Prve kulturnovarstvene pogoje so dobili 22. julija lani, nato so se v začetku avgusta pritožili, ministrstvo jim je marca ugodilo in zahtevalo, naj zavod izda novo odločbo, ki je prispela konec aprila letos. Na skoraj enako odločbo so se znova pritožili in zdaj čakajo odgovor ministrstva za kulturo.
Pri naselbinski registrirani kulturni dediščini se skladno z občinskim odlokom ohranjajo varovane vrednote kot so:
- naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
- odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
- prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki in podobno),
-prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti in podobno),
- naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
- podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
- odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogled iz njega),
- stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade in podobno),
- oprema in uporaba javnih prostorov,
- zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Ključno vprašanje v tem primeru je, kaj pomenijo ulične fasade (ali so to tudi fasade, ki ne gledajo neposredno na ulico, ampak na tlakovano notranjo pot) ter kako natančno je lahko varovana ulična fasada. Kot je v odločbi zapisalo ministrstvo za kulturo, gradivo, torej material fasade, v primeru naselbinske dediščine ni zaščiten.
Zavod za varstvo kulturne dediščine je v letu 2021 izdal okoli 5000 kulturnovarstvenih pogojev, vendar pa posebne evidence, koliko od teh se je nanašalo na energetske prenove stavb znotraj naselbinske dediščine, ne vodijo.
Evidence, pri koliko vlogah za subvencijo se preverja izpolnjevanje kulturnovarstvenih soglasij, na Eko skladu ne vodijo. "Odgovornost lastnika stavbe in investitorja naložbe je, da naložbo izvede skladno s predpisi, ki to področje urejajo. Če je k vlogi, s katero vlagatelj kandidira za pridobitev nepovratnih sredstev priloženo kulturno-varstveno soglasje in pogoji, iz katerih izhaja, kako mora biti naložba izvedena, se navedeno pri obravnavi vloge, skladno z določili javnega poziva za dodelitev nepovratnih sredstev, preveri in pri dodelitvi spodbude upošteva," so nam pojasnili za Eko skladu.
janez.zalaznik@styria-media.si
Narediš po njihovo, jaške samo pobarvaš.... kasneje daš reklamacijo na barvo, pa dodajo še izolacijo...
Leglo nesposobežev, ki otežuje življenje ljudem, ki bi radi uredili hišo. Železobetonski bloki iz obdobja bivše države pač nimajo nobene zgodovinske vrednosti, sploh pa niso hoteli spremeniti izgleda.. vse te organizacije bi bilo treba ukiniti, tam zaposlene lenuhe pa poslati… ...prikaži veči na delo v gospodarski sektor.
KRETENSKA ZAJEDALSKA UNIČEVALSKA NEŽIVLJENJSKA BIROKRATURA