V okviru poziva lahko občani dobijo nepovratna finančna sredstva za devet različnih okoljskih naložb, na voljo pa je 26 milijonov evrov. Od tega jih je 16 milijonov evrov namenjenih za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi na lesno biomaso in toplotnimi črpalkami.
Z Eko sklada sporočajo, da so nepovratna sredstva namenjena novim naložbam, vendar se na poziv lahko prijavijo vsi, ki so so te izvedli od 1. marca dalje. To dokazujejo z datumom opravljene storitve, ki je naveden na računu, iz katerega nedvoumno izhaja, da je naložba v celoti izvedena, če ta na računu ni naveden, se kot datum izvedbe naložbe upošteva datum izdaje računa.
Oddaja e-vlog bo predvidoma zagotovljena prihodnji teden, še sporočajo.
Naložbe, ki so upravičene do nepovratne spodbude:
A- vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stavbi,
B- vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe,
C- vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stavbe,
D- zamenjava toplotne postaje ali vgradnja toplotne postaje za priklop na sistem daljinskega ogrevanja eno ali dvostanovanjske stavbe,
E- vgradnja energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stavbi,
F- toplotna izolacija fasade starejše eno ali dvostanovanjske stavbe,
G- toplotna izolacija ravne strehe, poševne strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru/podstrešju v starejši stavbi,
H- toplotna izolacija tal na terenu ali tal nad neogrevanim prostorom/kletjo v starejši eno ali dvostanovanjski stavbi,
I- vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stavbi.
Za večino naložb bodo občani lahko dobili do 20 odstotkov vrednosti priznanih stroškov, ki so za vsak ukrep posebej natančno navedeni. Za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi, pa so spodbude precej višje.
Spodbude za naprave na lesno biomaso
Pri zamenjavi stare kurilne naprave z novim kotlom na lesno biomaso, ki zagotavlja toploto centralnemu ogrevanju, je spodbuda lahko do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 4000 evrov. To velja v vseh občinah, kjer ni sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka.
V mestni občini Celje, kjer tak odlok velja, pa je spodbuda še višja, in sicer do 60 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 5000 evrov.
Subvencije so na voljo tudi za zamenjavo stare ogrevalne naprave s peletno pečjo z vodnim toplotnim izmenjevalnikom. Do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2000 evrov, je spodbuda za peletno peč z vodnim toplotnim prenosnikom (kamin) pri zamenjavi stare kurilne naprave, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe, na območjih občin, kjer ni sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka. Do 60 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2400 evrov pa v Celju.
Subvencije za toplotne črpalke
Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 40 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 4000 evrov za ogrevalno toplotno črpalko tipa voda/voda ali slanica (kot npr. zemlja/voda) in ne več kot 2500 evrov za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda, pri zamenjavi stare kurilne naprave, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe na območjih občin, kjer ni sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka.
V Celju pa je višina nepovratne finančne spodbude do 50 priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 5000 evrov za ogrevalno toplotno črpalko tipa voda/voda ali slanica (kot npr. zemlja/voda) in ne več kot 3200 evrov za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda, pri zamenjavi stare kurilne naprave, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe.
Za naprave na lesno biomaso in toplotne črpalke, ko gre za prvo vgradnjo ogrevalnega sistema v stavbi oziroma naprava ni zamenjala stare kurilne naprave, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe, nepovratne spodbude zanašajo največ 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe.
Če se občan odloči, da bo hkrati izvedel najmanj tri ukrepe, navedene v pozivu, se mu prizna višja spodbuda, do 30 odstotkov naložbe.
To pa so res vzpodbude! 20% naložbe. In kdo bo dal preostalih nekaj deset jurjev? Bedarije, v kaj nas silijo naj bi investirali. Zakaj le? Ruski enrgenti so poceni, zakaj jih ne bi izkoriščali? Pa kaj nas pri tem briga… ...prikaži več njihova medciganska vojna. Ne, mi smo evropsko blesavo pametni in bomo slepo sledili neumni Evropi. Kmalu bodo spet brez plina in še česa, a moramo zato biti v to vključeni tudi mi? Vsaka pasja procesija!