“Ta teden sva se z Japcem Jakopinom iz podjetja Seaway dogovorila, da bova vsak po svoji strani izbrala po tri odlične in mednarodno uveljavljene slovenske blagovne znamke, družinska podjetja. Tako bomo ustvarili mrežo, v katero po mojem mnenju spadajo imena, kot sta Ivo Boscarol in Igor Akrapovič, skozi katero si bomo med seboj pomagali pri promociji,” razkriva Irena Fonda iz podjetja Fonda. Njihova blagovna znamka je ena od najhitreje rastočih na področju prehrane, piranski brancin z značko iz naše edine morske ribogojnice pa dosega tudi na tujem najvišje cene. “Da bi čakali na Japti, STO ali GZS – včasih se mi zdi, da so namenjeni predvsem sami sebi –, namreč po mojih izkušnjah nima prav nobenega smisla,” dodaja.
Skrivali svoj izvor
Da ima Slovenija v tujini majhen ugled, se lahko na vsakem koraku prepričamo sami – tujci so ob prihodu k nam vselej presenečeni, pričakujejo namreč precej manj. Neprepoznavnost in neuglednost naše države sta krivi za to, da se nekateri podjetniki, ki so svojo pot šele začeli, v iskanju stikov v tujini odločajo za prikritje svojega izvora. Ugotovili so namreč, da “narejeno v Italiji” vrata odpre, za slovensko kakovost pa ne ve skoraj nihče, smo slišali na nedavni okrogli mizi, ki so jo organizirali v Univerzitetnem inkubatorju Primorske. Mlademu podjetniku, ki mu je ušlo, da včasih skrije oziroma potvori izvor svojega izdelka, je bilo sicer takoj žal zaradi javnega priznanja.
“Sam sem prodrl po vsem svetu, do Japonske in ZDA, nikoli nisem skrival, da sem iz Slovenije,” komentira Sandi Ljutič iz podjetja Sandiline. Njegove obleke je nosilo 110 olimpijcev, v njih pa so osvojili 27 medalj. V tujino proda večino svojih izdelkov, športnih oblačil višjega cenovnega razreda. Idejo povezovanja dobrih slovenskih blagovnih znamk pozdravlja.
