"Slovenija je v zadnjem letu glede nazadovala praktično po vseh mednarodnih primerjavah," je na novinarski konferenci o ukrepih za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva povedal Boštjan Vasle, direktor Urada za makroekonomska analize in razvoj.
Po njegovih besedah izstopa področje registracije nepremičnin, razmere so se v začetku leta 2011 nekoliko izboljšale, ter dostop do sredstev v finančnem segmentu. "Zaskrbljujoče je, da se Slovenija v nobenem segmentu ne uvršča med najboljše," je dejal Vasle in opozoril, da lahko govorimo o strukturnem prelomu. "Če se je situacija v Sloveniji pred krizo izboljševala, kazalniki po krizi kažejo trend navzdol."
Ker rezultati niso takšni, kot bi si želeli, je vlada po Vasletovih besedah pripravila nekatere ukrepe, s katerimi bi te trende stabilizirala. Ukrepi so po besedah ministra za razvoj in evropske zadeve Mitja Gasparija razdeljeni na pet delov, tako kot so grupirani tudi problemi.
Upčasnitev rasti plač
Izpostavil je področje zaposlovanja, kjer je predstavlja skrb relativno nizka stopnja zaposlenosti s kritično točko pri zaposlovanju mladih in starejših. Ukrepi gredo, kot pravi Gaspari, v smeri zmanjševanja ovir za zaposlovanje in odpuščanje v smislu večje prožnosti in manjše rigidnosti ob zagotavljanju socialne vzdržnosti. "Predlagamo sistem odpravninskega sklada, kamor bi podjetja vplačevala za svoje zaposlene," je povedal. "Ko preide do težav, je odnos med njima veliko lažje urejati."
Navedel je modernizacijo socialnega dialoga. "Treba je doseči, da plače ne bodo rasle hitreje kot produktivnost," je poudaril in izpostavil rast plač v javnem sektorju ter energetiki. "Za naslednja leta bi morale plače ponekod celo zaostajati za produktivnostjo, da bi dosegli prejšnjo raven." Omenil je še aktivno politiko zaposlovanja, deregulacijo poklicev, kjer imamo, kot je dejal "razvito cehovsko mentaliteto, ki zmanjšuje potencial kvalitetnih storitev po nižji ceni", ter učinkovitost visokega šolstva.
Ne po vzoru Irske in ZDA
Glede področja plačilne nediscipline Gaspari ni izgubljal besed z utemelitvijo, da je bilo o tem veliko povedanega minuli teden, na področju učinkovitega financiranja podjetij je izpostavil slabe terjatve bank, ki bi jih bilo po njegovih besedah mogoče reševati z ustanovitvijo skladov, prestrukturiranjem ali dokapitalizacijo. "Nasprotujemo državni intervenciji v sanacijo bank, kot se je to zgodilo na Irskem ali v ZDA," je dejal. "Menimo, da je ta ukrep nepotreben in škodljiv, ker se ne ve, po kakšnih cenah bi dežava kupovala terjatve in bi imeli še večji konflikt, saj bi nekateri trdili, da so bile kupljene prepoceni, drugi pa da predrago."
Gled upravljanja z državnim premoženjem je izpostavil, da je ocenjeno na šest milijard evrov, zaslužek pa je le 1,4 odstoten. "Če bi se vprašali kot privaten investitor, bi se začeli spreševati, ali je to dovolj, da nadaljujemo s takšno politiko," je dejal in izrazil upanje, da bo agencija za upravljanje kapitalskih naložb počasi prešla na svoje delo - ugotavljanje kvalitete posameznih naložb, na katerih bo mogoče pripraviti ustezne ukrepe.
