Iz vztajniškega gibanja bosta, kot kaže, zrasli vsaj dve stranki. V torek se je iz enega dela vstajniškega gibanja rodila t. i. iniciativa za demokratični socializem, ki namerava postati stranka. Njeni člani prihajajo iz Delavsko-punkerske univerze, za cilj pa so si postavili korenito družbeno reformo, utemeljeno na neposredni demokraciji.
Ustanovitev levosredinske stranke Solidarnost - za pravično družbo je pred tedni napovedal tudi zgodovinar Jože Pirjevec. Kot je Pirjevec pojasnil za STA, v teh dneh še zbirajo overjene podpise, potrebne za registracijo stranke. O številu zbranih podpisov ni želel govoriti, meni pa, da se bo proces zbiranja končal v prihodnjih tednih. Nato bo stranka tudi nastopila v javnosti.
Po Pirjevčevi oceni namreč na slovenski levici obstaja praznina, ki jo je na nek način treba zapolniti. Kot je dejal, je volilno telo sicer zelo gibljivo in nepredvidljivo, prepričan pa je, da lahko s svojim programom nagovorijo vse tiste s čutom za socialna vprašanja.
Tomšič: Pičle možnosti
Če so po mnenju političnega analitika Matevža Tomšiča možnosti stranke za uspeh vprašljive, pa Pirjevec cilja na vstop v parlament. Tudi analitik Miro Kline meni, da stranka, kakršna je Solidarnost, pa tudi tista, ki bi utegnila nastati iz vstajniškega gibanja, morda nakazujeta preobrat, saj bi se v javnosti dejansko pojavili novi politiki, to pa bi bilo v aktualnih razmerah po besedah Klineta "odrešujoče".
Da ga ljudje nagovarjajo k ustanovitvi nove stranke, je minulo soboto ob robu t. i. pete vseslovenske vstaje pojasnil tudi eden vidnejših organizatorjev protestov Uroš Lubej. "Mislim, da je slovenska javnost dovolj jasno pokazala, da v obstoječo politiko nima pravega zaupanja, in mislim, da potencial za novo stranko je," je dejal in poudaril, da bi za to morali imeti dovolj časa.
Cerar možnost voditeljstva zanika
Nekateri mediji so že ugibali tudi o potencialnih vodjih skorajšnje vstajniške stranke. Med njimi so omenjali pravnika Mira Cerarja, ki je za STA potrdil, da ima zadnji čas občasne stike "z aktivnimi predstavniki civilne družbe". Kot je dejal, pa za zdaj ne razmišlja o tem, da bi bil vodja vstajniškega gibanja ali stranke, ki bi iz tega nastala.
Usklajevanje pogledov in bolj homogena organizacija za vodilne bi po njegovi oceni verjetno predstavljata kar precejšen izziv, kljub temu pa ocenjuje, da je ustanovitev stranke ena od realnih možnosti.
teška ,konkurenca mora bit ,če ne te zmolzejo do kosti
Popravljam: prenizek+prenizek+prenizek..
stranka uničenih idealov