Slovenci se ponašamo z velikim deležem gozda, vendar je ohranjenega manj kot 1 odstotek starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. V Sloveniji je 14 pragozdov s skupno površino 540 hektarjev. Prav naravni gozd je ključen za preživetje in ohranitev mnogih živalskih vrst, ki jih lahko brez takojšnjega ukrepanja v naslednjih letih izgubimo.
Z gozdom se gospodari vse bolj intenzivno. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se od leta 2004 v povprečju vsako leto odpira več kot 400 kilometrov novih gozdnih prometnic za spravilo lesa, s čimer se izgublja stare in nedotaknjene gozdove. ''Strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi, naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Taki gozdovi, za katere je značilna velika količina odmrle lesne mase, nastajajo stoletja in nudijo zatočišče številnim dragocenim gozdnim organizmom, ki jim rečemo gozdni specialisti. Mednje sodijo številne vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane. Za njihovo ohranjanje je nujna učinkovita in takojšnja vzpostavitev novih naravi prepuščenih gozdov,'' so zapisali v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
V okviru akcije Varuhi gozdnih specialistov so v DOPPS, največji nevladni organizaciji za varstvo narave v Sloveniji, dosegli končni cilj in v osmih mesecih zbrali 45.000 evrov. Z zbranimi sredstvi bodo kupili vsaj 10 hektarjev gozda in ga vrnili naravi. ''Vanj ne bomo posegali, prepustili ga bomo naravnemu razvoju in s tem ohranjali gozdne specialiste, kot so belohrbti detel, koconogi čuk, črna štorklja, divji petelin in mali muhar, ter številne druge gozdne organizme. S tem želimo začeti povečevati delež naravnih gozdov, ki nam jih v uradni mreži zavarovanih območij močno primanjkuje,'' pojasnjujejo v DOPPS.
''Popis divjega petelina na Jelovici je pokazal, da je v zadnjih 10 letih število osebkov upadlo za 40 odstotkov. Številčno se manjšajo tudi druge vrste, stanje je alarmantno,'' je dejala Urša Gajšek iz DOPPS.
Na pomoč ohranitvi ptic in drugih živalskih vrst je priskočilo več kot 1000 posameznikov in številna podjetja, med njimi tudi Žiga Gabrovec, Lorella Flego, Tinkara Fortuna, Ninna Kozorog, Feri Lainšček, Dejan Obrez, Adi Smolar, Marko Soršak »Soki«, Andrej Vilčnik, David Lindo in David Rothenberg.
Najprimernejši bo dinarski ali gorski gozd
Iskanje primernih gozdnih parcel se je že začelo, a so pogoji za nakup težji kot pred tremi leti, ko so v DOPPS začeli razvijati projekt. Primerne lokacije so našli predvsem v dinarskih gozdovih, kjer se dobro počuti koconogi čuk, kot tudi v gorskih gozdovih, na primer na Menini in v okolici Boča, Slovenj Gradca in Pohorja. ''V poštev pride tudi poplavni gozd, ki bi bil najbolj primeren za črno štorkljo,'' je pojasnila Urša Gajšek.
V DOPPS si predvsem želijo kupiti 10 hektarjev sklenjenega gozda na območju, kjer je prisotna katera izmed ciljnih vrst gozdnih specialistov. ''V kolikor nakup sklenjene površine ne bo mogoč, pa bomo odkupili do največ 5 gozdnih ekocelic, ki bodo izboljšale pestrost gozdov in gozdnim specialistom nudila mesta za gnezdenje, prehranjevanje in zatočišče,'' so še dodali v DOPPS.
ja no , denacionalizacija in vračanje gozda nekim lastnikom, ki od gozda pričakujejo samo polno denarnico, pomeni da gozda počasi ne bo več, bo pa ostal golosek. to se kaže tudi v tem da novi lastniki izkoriščajo napade podlubnikov za… ...prikaži več sečnjo do konca in ničelno vlaganje v obnovo gozda. naj se zamislijo tisti, ki so podlegli vračanju gozda tem barbarom in upam da jih doleti pravična ampak kruta kazen, najbolje z motorko in božjo roko.