Na kliničnem inštitutu za radiologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana na omenjeni napravi opravljajo zelo zahtevne posege. Med drugim zdravijo določene tumorje, na primer na jetrih, opravljajo širjenje žil po vsem telesu in punkcije.
Aparat uporabljajo tudi za diagnostiko in posege, ki so jih prej opravljali na klasični CT-napravi. S tem pa so posredno sprostili tudi čakanje na pregled s CT-napravo za druge bolnike, izpostavlja vodja oddelka za intervencijsko radiologijo Dimitrij Kuhelj.
Poleg tega bi z uvedbo ambulantnih posegov lahko organizirali dva turnusa dela.
Dnevno opravijo okoli pet posegov širjenja žil, ko bi lahko bolnike po posegu poslali v domačo oskrbo.
Ambulantno zdravljenje je po zagotovilih Kuhlja enako varno kot hospitalno, saj je tehnologija zadnjih 15 let močno napredovala.
Upa, da bodo z zavarovalnico čim prej dosegli dogovor glede tega vprašanja.
Ciljano zdravljenje tumorov
Pri ciljanem zdravljenju tumorjev na aparatu lahko vbrizgajo kemoterapevtik neposredno v tumor. Poleg tega lahko natančno lokalizirajo arterije, ki tumor prehranjujejo, jih zaprejo in tako preprečijo, da bi še naprej hranile tumor.
Kuhelj poudarja, da jim nova angiografska naprava omogoča večjo natančnost pri nekaterih posegih.
Za bolnika pa to pomeni manjšo posredno škodo, saj na primer kemoterapijo vbrizgajo točno v tumor in tako uničijo manj tkiva okoli tumorja. Pri tumorjih jeter tako na primer kemoterapevtik ne doseže zdravega tkiva jeter.
Za bolnike, ki niso primerni za kirurški poseg
Na omenjeni napravi zdravijo rakave bolnike, ki zaradi različnih indikacij niso primerni za kirurški poseg. Tak poseg je za telo tudi manj obremenjujoč, izvaja se namreč pod lokalno anestezijo. Kot pravi Kuhelj, mnogi taki bolniki lahko gredo domov že dan po posegu.
Napravo uporabljajo tudi za prikaz krvavitev iz prebavil; krvaveče žile lahko tudi zaprejo. Na njej izvajajo tudi radiofrekvenčno ablacijo, predvsem urološkim bolnikom s tumorji na ledvicah. Kot pravi Kuhelj, je pri tumorjih do treh centimetrov velikosti ta metoda po uspešnosti primerljiva s kirurško odstranitvijo.
Opravili več kot 1200 posegov
Od februarja lani so na napravi opravili več kot 1200 posegov. Lahko bi jih opravili še več, če bi lahko na primer bolnike, ki potrebujejo širjenje žil, zdravili ambulantno, pravi Kuhelj. To za zdaj še ni možno, saj z zavodom za zdravstveno zavarovanje še niso dosegli dogovora o tem.
Zato morajo bolniki za zdaj čakati na prosto posteljo za hospitalizacijo, da jim lahko radiologi opravijo poseg. Čakalna doba je po besedah Kuhlja dva do tri mesece.
