Po predhodni oceni zavoda za gozdove je nastalo za 8,3 milijona evrov škode, izhaja iz poročila o stanju in oceni škode v gozdovih zaradi prenamnožitve podlubnikov, ki ga je danes potrdila vlada.
"Zavod za gozdove Slovenije je na podlagi evidenc izdanih odločb o poseku v obdobju od 1. januarja 2024 do 26. avgusta 2024 ugotovil, da je treba zaradi napada podlubnikov ter snegolomov in vetrolomov posekati 451.593 kubičnih metrov dreves, kar presega mejo, ki je določena kot stanje prenamnožitve populacije podlubnikov," so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Kot je navedeno v zakonu o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov, je prenamnožitev njihove populacije stanje, ko je treba zaradi napada podlubnikov posekati več kot 400.000 kubičnih metrov dreves v posameznem koledarskem letu.
Lubadar rad napade starejša smrekova drevesa.
Predhodna ocena škode, izračunana v skladu s pravilnikom o podrobnejših merilih za ocenjevanje škode v gozdovih, je znašala 0,57 odstotka načrtovanih prihodkov državnega proračuna. S tem je presegla mejo 0,3 odstotka, ki jo mora vlada upoštevati pri odločanju o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč.
Kot so še navedli na vladnem uradu za komuniciranje, je pri izračunu upoštevano, da je škoda zaradi prenamnožitve podlubnikov, močnih vetrov in snega nastala v starejših razvojnih fazah gozda okrog dobe zrelosti ter da se je čisti donos zmanjšal le zaradi nižjih prihodkov od prodaje razvrednotenega lesa, ki je ocenjen v povprečju 20 evrov na kubični meter zaradi napada podlubnikov ter pet evrov na kubični meter zaradi snega in vetra.
Podlubnikov oz. pogovorno lubadarjev je več tisoč vrst, v Sloveniji pa jih je popisanih okoli 100. V Evropi in Sloveniji največ škode povzročajo podlubniki, ki napadajo smreke, t. i. smrekovi lubadarji. Podlubniki so stalno prisotni v naših gozdovih, težave pa se pojavijo zlasti, ko se prenamnožijo, saj takrat napadajo tudi zdrava drevesa.
Najpogostejši vzrok za prenamnožitve podlubnikov so obsežne naravne ujme, kot so vetrolomi, snegolomi, žledolomi in dolgotrajne suše, zlasti v kombinaciji z vročinskimi valovi.
Lubadar
Gozdarji debla odpeljejo veje pa pustijo za nadaljno razmnoževanje lubadarjev . Opozorila inšpektorjem so brez uspeha.
Človek se samo lahko reži številnim butastim ukrepom golobizma. Podlubnika so uspešno preprečevali tudi z zažiganjem okuženih vej. Kaj je večja korist za Sloveniji: kurjenje z drvmi ali čisti zrak brez kakršnegakoli kurjenja ali zažiganja okuženih vej?