Podlubnikov oz. pogovorno lubadarjev je več tisoč vrst, v Sloveniji pa je popisanih okoli 100 vrst. V Evropi in v Sloveniji največ škode povzročajo podlubniki, ki napadajo smreke, t. i. smrekovi lubadarji. Podlubniki so stalno prisotni v naših gozdovih, težave pa se pojavijo zlasti, ko se prenamnožijo, saj takrat napadajo tudi zdrava drevesa.
Najpogostejši vzrok prenamnožitve so naravne ujme
Najpogostejši vzrok za prenamnožitve podlubnikov so obsežne naravne ujme, kot so vetrolomi, snegolomi, žledolomi in dolgotrajne suše, zlasti v kombinaciji z vročinskimi valovi, so pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije.
Kar nekaj let je za rekordno leto glede največjega evidentiranega letnega poseka zaradi podlubnikov veljalo leto 2005, ko so morali zaradi podlubnikov posekati 755.000 kubičnih metrov drevja, potem pa so te številke močno presegla leta po žledolomu iz aprila 2014.
"Če je bilo zaradi posledic žledoloma iz aprila 2014 ocenjeno, da bo treba posekati tri milijone kubičnih metrov močno poškodovanih iglavcev, jih je bilo treba v treh letih po žledolomu zaradi poškodb od podlubnikov posekati že 4,3 milijona kubičnih metrov, večinoma smreke," so na zavodu zapisali v letnem poročilu za leto 2016. Največ dreves je bilo za posek zaradi podlubnika izbranih leta 2016, za skupno 2,21 milijona kubičnih metrov lesa.
Zaradi podlubnikov je bilo več kot milijon kubičnih metrov za posek nazadnje označenih leta 2019, in sicer 1,3 milijona kubičnih metrov. Z izjemo leta 2021, ko je bilo za posek zaradi podlubnikov označenih 321.391 kubičnih metrov lesa, je bilo v letih 2020, 2022 in 2023 vedno za posek označenih več kot 755.000 kubičnih metrov drevja.
Fotografija je simbolična.
Letos so v zavodu za gozdove zaradi podlubnikov izdali 5680 odločb približno 9200 lastnikom gozdov za posek 330.000 kubičnih metrov iglavcev, večinoma smreke. "Poškodbe zaradi podlubnikov so v poletnih mesecih skokovito narasle. Od 330.000 kubičnih metrov je bila dobra polovica drevja za posek označena in določena v mesecih julij in avgust. Zaradi drugih sanitarnih vzrokov, največ zaradi močnih vetrov, je bilo za posek določenih dodatnih za 280.000 kubičnih metrov drevja," so sredi meseca pojasnili za STA.
Naravne ujme poskrbele za razmnožitev lubadarjev tudi na Koroškem
Težavam s smrekovimi lubadarji se zaradi naravnih ujm v zadnjih letih ni izognila niti Koroška, kjer je smreka prevladujoča drevesna vrsta v gozdovih. Po lanskih julijskih in avgustovskih neurjih je bilo na območju Koroške poškodovanih okoli 1000 hektarjev gozdov in podrtega za okoli 150.000 kubičnih metrov drevja. V ugodnih vremenskih razmerah je vetrolomu sledil še razvoj podlubnikov, zaradi katerih so na zavodu za gozdove lani izbrali za posek nekaj več kot 61.000 kubičnih metrov drevja iglavcev, predvsem smreke. Zaradi močnih poškodb na gozdnih prometnicah in ostali infrastrukturi je bila sanacija po vetrolomih in podlubnikih marsikje otežena in se je nadaljevala tudi v začetku tega leta.
Tudi letošnje spomladanske in poletne temperature so nadpovprečne in pospešujejo dejavnost podlubnikov. Visoke temperature in suša zmanjšujejo naravno sposobnost dreves, da se s smoljenjem obranijo napada. Še posebej v mesecu juliju in avgustu gozdarji zavoda za gozdove na gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec beležijo večje število žarišč podlubnikov, ki se pojavljajo predvsem na površinah, ki so bile v preteklih sezonah poškodovane po naravnih ujmah ali v bližini starih žarišč podlubnikov.
Do sredine avgusta so zaradi napada podlubnikov za posek označili in lastnikom izdali odločbe za posek 42.500 kubičnih metrov drevja, predvsem smreke, kar je nekoliko več (za 3000 kubičnih metrov) kakor v istem obdobju lani.
Največje količine poškodovane lesne mase zaradi podlubnikov so zabeležili na območju občin Dravske in Mežiške doline, kjer so bile lani tudi največje škode zaradi vetroloma. Na območju Mislinjske doline je zaenkrat stanje glede podlubnikov stabilno. Največje količine odkazanega lesa zaradi podlubnikov imajo na območju krajevnih enot Črna (13.000 kubičnih metrov), Radlje ob Dravi (11.500 kubičnih metrov) ter Dravograd-Prevalje (10.000 kubičnih metrov). Na krajevni enoti Slovenj Gradec je zaradi podlubnikov za posek označenih 6000 kubičnih metrov drevja, na krajevni enoti Mislinja pa 2000 kubičnih metrov, so pojasnili na zavodu za gozdove.
Prav tako se v letošnjem poletju pojavljajo pogoste nevihte z močnim vetrom, ki ruva in lomi drevesa v skupinah ali posamično. Podrta drevesa predstavljajo veliko nevarnost za nadaljevanje prenamnožitve podlubnikov, če niso pravočasno odkrita, posekana in spravljena iz gozda. Zaradi podlubnikov in zaradi vetra so letos na gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec izdali 1574 odločb, ki lastnikom gozdov določajo sanitarno sečnjo v predpisanem roku.
Bistveni so redni pregledi gozdov in hitro ukrepanje
Lastniki gozdov lahko s svojo angažiranostjo pripomorejo k temu, da se podlubniki ne namnožijo preveč. Med ukrepe za omejevanje poškodb zaradi podlubnikov sodijo ohranjanje zdravih in stabilnih, raznodobnih gozdov z pestro drevesno sestavo, prilagojeno rastiščem, spremljanje številčnosti podlubnikov s pastmi in nastavami in hitro ukrepanje po naravnih ujmah v gozdovih. Sem sodijo zagotavljanje sanitarnega poseka poškodovanih iglavcev, zlasti smreke, ter obnova poškodovanih gozdov, prilagojena rastišču in podnebnim spremembam.
Izrednega pomena pa je tudi redno spremljanje stanja gozdov s ciljem hitrega zaznavanja napadov podlubnikov in posek ter odvoz napadenega drevja iz gozda v lupljenje ali predelavo, še preden se na njem razvije nova generacija podlubnikov.
Na zavodu za gozdove zato lastnike gozdov pozivajo, da redno pregledujejo svoj gozd in ob morebitnih poškodbah obvestijo pristojne na zavodu ter nemudoma začnejo s sanacijo.
Zakaj se ne napise da so lubadarji golazen ki komaj caka da posadimo smreke v nizino.glavni problem so nasadi smrek na nizinskih parcelah vcasis njive danes smrekov nasad
Naj nastavijo hormonske pasti! Aja, stane....
Podlubniki so veliko večji problem na Aljaski kot pa pri nas. Treba se bo navaditi, da bo smreka izginila iz naših nižinskih gozdov. To je posledica segrevanja.