Namesto stricev teta iz ozadja

Soočenje na komercialni televiziji POP TV se je začelo z vprašanjem posameznim kandidatom, zakaj menijo, da Slovenija potrebuje prav njih za predsednike. Milan Zver je poudaril, da bi on lahko popeljal Slovenijo iz politične blokade. "Morali bi strniti vrste in poiskati izhod iz krize," je dejal in kritiziral ravnanje dosedanjega predsednika, ki bi po njegovem mnenju lahko več storil v tej smeri. Turk se je skliceval na zaupanje ljudi. "Kandidiram zato, ker mi ljudje zaupajo, kar kažejo tudi javnomenjske raziskave," je poudaril kot že večkrat doslej. Enako kot Zver je skupno delovanje izpostavil tudi Pahor.

Pijem vodo, da ne čutim lakote

O lačnih otrocih v šoli je dejal, je potrebno pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo in onemogočiti pomoč tistim, ki je niso potrebni. Izpostavil je mladinske brigade in povedal: "To kar mladi potrebujejo, je predvsem luč na koncu tunela, vlada mora dati ljudem občutek, da je izhod iz krize." Türk je poudaril, da je državna pomoč v obliki malice in kosila po vseh izkušnjah, naših in mednarodnih, spoznana kot največja pomoč družini. "Vlada bi morala preveriti, ali so ti ukrepi, ki zadevajo malico in otroke v šoli, dovolj premišljeni," je poudaril, medtem ko je Zver izpostavil, da je bil topel obrok v šoli uveden v času, ko smo imeli veliko gospodarsko rast, primarno ne kot socialni korektiv, ampak zaradi ugotovitve, da je najstniška populacija tista, ki se najslabše prehranjuje.

Latvija kot vzgled: da ali ne

Glede podpore sindikatom na protestih in nujnosti reformnih ukrepov je Zver izpostavil, da je potrebno reforme udejaniti takoj. "Ne bi govoril, da reforme potrebujejo še dodatne razprave, da še ni dovolj hudo, ...," je dejal. Poudaril je, da so imeli v Latviji še veliko bolj drastične ukrepe v javnem sektorju, pa ni bilo nobenega protesta, na kar se je ostro odzval Türk. "Jaz Latvije ne bi dajal za zgled. Dve leti po reformah so časopisi poročali o tem, da se je iz države umaknilo pet odstotkov ljudi. Preostri ukrepi imajo dolgoročne posledice. Govori se o tem, da so v Latviji ostali stari, mladi, perspektivni pa so se odselili." Pahor je dejal, da razume obe strani, predlaga pa, da se doseže dogovor o ukrepih, za katere vsi presojamo, da so nujni za izhod iz krize.

Enoten ne pokojninskim privilegijem

Pahorjevo pokojninsko reformo je Zver komentiral z besedami, da to sploh ni bila reforma, ampak novela za dvig starostne meje. Pahor je ocenil, da je reforma korak naprej, a bo imela učinke šele čez pet ali šest let. Türk pa je poudaril, da je reformo podpiral pred leti in jo enako podpira sedaj. Vsi trije kandidati so izjavili, da bi se bili pripravljeni odpovedati pokojninskemu privilegiju po prenehanju predsedniške funkcije. Nekdanji predsednik ima namreč pravico, da poleg osnovne pokojnine prejema še 80 odstotkov plače aktualnega predsednika.

Predlaganje mandatarja

Na hipotetično vprašanje, ali bi (še enkrat) predlagali Zorana Jankovića oziroma Janeza Janšo za mandatarja, je Türk ponovil, da ne bi predlagal nekoga, ki ga bremeni obtožni predlog. Če bi bil Janković v takam položaju kot Janša, ga ne bi še enkrat predlagal. Pahor je dejal, da bi v državnem zboru še glasoval za Jankovića, saj v pravni državi velja presumpcija nedolžnosti. Na to se je v primeru Janše skliceval tudi Zver, medtem ko je Türk poudaril, da bi morali za politike veljati strožji standardi. "Na pravnomočno obsodbo se lahko čaka leta," je poudaril.

Podporniki

Kandidatom so se na odru pridružili tudi njihovi podporniki – Zveru Jernej Vrtovec in Barbara Brezigar, Türku Spomenka Hribar in Rajko Kenda, Pahorju pa Igor Lukšič in Anja Kopač-Mrak. Povabilu za podporo kandidatu SDS se ni odzval Janez Janša. Prav tako v studiu tudi ni bilo Gregorja Viranta, podpornika Pahorja.

Brezigarjeva je Zvera podprla, ker zagovarja vse tiste vrednote, ki jih je zagovarjal Jože Pučnik.Türk je poudaril, da predsednik ni propagandna lutka vlade, ampak deluje po svoji vesti, zato je treba to funkcijo skrbno čuvati. Njegova podpornica Hribarjeva se je obregnila ob vlado: »Vlada si počasi, a vztrajno lasti državne institucije in zamenjuje tiste, ki ji niso všeč. Zadnja bariera je predsednik republike.« Za razliko od Türka in Hribarjeve Zver meni, da se predsednik države preveč vtika v delo vlade in ne obratno.

Na vprašanje, kdo so strici iz ozadja, nihče ni želel dati jasnega odgovora. Lukšič je povedal, da so strici iz ozadja vsepovsod, Hribarjeva pa je pripomnila: »Jaz sem bila Pahorju teta iz ozadja.« Ocenila je, da Pahorju pri vodenju vlade ni uspelo, ker je bil "prevelik ego".