Namestitev beguncev v Sloveniji: "Problem so politiki in ne občani"

Po zborovanju zaradi možne nastanitve šestih mladoletnih beguncev v Šenčurju in shodu zaradi namestitvenega centra v Kidričevem so včeraj ponovno protestirali zaradi predvidene namestitve prosilcev za mednarodno zaščito v Logatcu. Ogorčenje in strah, kdo bo živel v njihovi bližini in kako bo poskrbljeno za varnost.

• Preberite še: Tako so protestirali v Logatcu

Povsem legitimna vprašanja, a dejstvo, da so se shodi doslej zvrstili v več občinah, kjer naj bi prišleke bolj ali manj začasno namestili, ne pa tudi tam, kjer so že nastanjeni oziroma kjer so bili nastanjeni, zastavlja predvsem vprašanje, ali ne gre le za slabo komunikacijo med državo in občani.

Ogled, pogovor in stik so bili za spremembo dovolj

V Gornji Radgoni, kjer je država v začetku begunskega vala sicer začasno namestila tudi do tri tisoč prišlekov, ki so po prestani noči nadaljevali pot, večjega nasprotovanja njihovi namestitvi ni bilo. Gornjeradgonski župan Stanislav Rojko je izpostavil, da je bilo tudi nekatere njihove občane strah: "Mi smo imeli to možnost, da smo ljudi povabili v sam center, da so si ga lahko ogledali in govorili z ljudmi. V večini primerov so nato spremenili mnenje."

Podjetniška sfera, ki je bila zaradi v začetku zaprtega mejnega prehoda ob prihodek, je po besedah Rojka sicer še vedno mnenja, da je občina ravnala narobe. A župan Gornje Radgone Rojko dodaja, da so se na drugih področji ravno zaradi namestitve beguncev in migrantov odprle druge priložnosti. "No, če zaradi tega ne bom več župan, niti nočem več biti," svojo odmevno izjavo resno ponovi nepoklicni župan občine z manj kot devet tisoč prebivalci.

"Problemi s politiki in ne občani"

Podobno je ob izraženih strahovih in pomislekih ravnal tudi župan občine Šentilj Štefan Žvab, ki je navedel, da prav stik, s tistimi, ki se jih bojimo, pogosto rešil vse. "Ljudi s pomisleki povabim v svojo pisarno na pogovor in jih tudi peljem v center, ki je odprt, saj ničesar ne skrivamo. Ljudje spremenijo mnenje, nekateri so tudi jokali," je navedel Žvab in dodal, da se s pravo komunikacijo rešiti vse, a "dialoga se ne išče na ulici“. "Jaz kot župan sem imel doslej probleme le s politiki in ne občani," pristavi Žvab, ki potrjuje, da se na ta račun nabirajo predvsem politične točke.

Oba župana, ki vodita občine, kjer je v Avstrijo izstopilo največ beguncev, sicer soglašata, da je namestitveni center, ki je namenjen le enodnevni oskrbi, nekaj drugega kot prisotnost azilnega doma, kjer so nastanjeni prosilci za azil daljše obdobje in imajo tudi omejene možnosti izhoda.

"Potrebno je sklepati kompromise in ne takoj reči "ne"“ državi, saj to smo konec koncev mi," miri Rojko in dodaja, da sicer lahko potiskamo glavo v pesek, ampak tem ljudem, ki so že tu moramo ponuditi nekakšno namestitev, "predvsem pa moramo ohraniti človečnost“. Tudi župan Šentilja, ki je trenutno edina izstopna točka za begunce iz Slovenije, poudarja, da je v takšnih situacijah potrebno predvsem "razmišljati po človeško" in ravnati kot bi si sami želeli, da bi ravnali z nami.

Anže Petkovšek