Bohinjski župan Franc Kramar je septembra načrtoval posek bukve, sedaj pa se je odločil, da jo bodo vseeno ohranili, dokler bo to mogoče. V prihodnjih dneh pa bodo na tem območju zasadili še javor in sadno drevje.
Bukev na Veglju so reševali že leta 1996, ko je bila spodjedena in nagnjena v jezero. Tedaj so drevo rešili, pred dvema letoma pa so zaščitili tudi korenine, nasuli prst in rane premazali s smolo in povili z juto. Zaradi vrezovanja inicialk v bukev je namreč začela propadati skorja, brez katere začne odmirati tudi drevo.
Bukev je zaslovela zaradi fotografije, ki jo je posnel Tomo Jeseničnik pred desetimi leti, fotografija pa je postala eden od osrednjih promocijskih motivov Bohinja in Slovenije, znašla pa se je tudi na kartici Bohinja.
"Dejstvo je, da gre za posebno, izjemno fotogenično bukev na fantastični lokaciji," je povedal Kramar in pojasnil, da je zato glede njene usode prosil za strokovno mnenje Nikico Ogrisa z Oddelka za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Ta pa je po oceni dotrajanosti drevesa ugotovil, da bukev nima več dolge prihodnosti.
Nadomestil jo bo gorski javor
Na spodnjem delu debla je že dlje časa odprta velika rana, skozi katero so se v deblo naselile trohnobne glive. Tu je tudi primarni parazit skorje, ki povzroča raka in belo trohnobo lesa. Zaradi hoje okoli bukve pa pa so se naredile rane na površinskih koreninah.
"Zato sem se odločil, da bukev odstranimo in nadomestimo," je pojasnil Kramar, ki je septembra že načrtoval javni posek bukve in zasaditev češnje. Vendar je nato po nekaterih ostrih odzivih sprejel drugačno odločitev. "Naročili smo še mnenje arboristke, ki ga čakamo, vedno bolj pa se nagibam k temu, da bukve ne bi posekali, ampak bi jo pustili naravnemu umiranju," je dejal.
Kot je pojasnil, bodo suhe veje porezali, da bodo obvarovali obiskovalce, in jo prepustili počasnemu umiranju. Hkrati že imajo ideje, kaj bi z njo naredili, če bi jo slučajno vseeno požagali. "Vztrajal bi na tem, da bi les dali lokalnim obrtnikom, da bi ga obdelali in iz njega v okviru blagovne znamke Bohinjsko tudi nekaj izdelali," je dejal.
"Je živo bitje in ne želim biti njen krvnik"
"Ampak zaenkrat bomo bukev pustili. Je živo bitje in ne želim biti njen krvnik," se je odločil Kramar in pojasnil, da noče prevzeti odgovornosti za to, da bi odstranil drevo, ki je na številnih bohinjskih promocijskih materialih. "To slavno drevo je več let krasilo naslovnice bohinjskih katalogov in kot tako videlo pol sveta," je pojasnil tudi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.
Kramar se je tako odločil, da bodo predvidoma v začetku prihajajočega tedna pred bukev posadili gorski javor, ki jo bo sčasoma nadomestil. "Bukev bo nekoč umrla, tačas pa upam, da bo gorski javor pred njo že tako dobro razprostrl svoje veje, kot jih razprostira bukev," je pojasnil.
Ne bodo pa na tem območju zasadili samo javorja temveč tudi sadno drevje, saj je bil tu pred drugo svetovno vojno sadovnjak. Od njega sta ostali le še dve jablani, ki pa več ne rodita, zato ju bodo nadomestili. Posadili bodo tudi po dve češnji in marelici. "Gre za medovita drevesa, ki lepo cvetijo in tudi s svojimi sadeži koristijo ljudem," je župan obrazložil svojo odločitev.
Prav zato bodo ob cesti proti Bohinjskemu jezeru in v okolici vodnega parka v Bohinjski Bistrici posadili tudi kostanje marone, za katere je Kramar dobil potrdilo biotehniške fakultete, da so primerni za alpsko območje. "Ljudje bodo poleg lepih pogledov jeseni imeli tudi koristi od njih in bodo lahko nabrali kostanj ter ga zaužili," je poudaril in dodal, da je tudi sam osebno kupil nekatere sadike, da načrtovana zasaditev ne bo zgolj v breme občine.
dezurni@zurnal24.si
Kramar uvedi vinjeto za ogled bukve! Še bolje pa bi bilo, če bi odprl račun na katerega bi nakazovali denar. Bukev simbol Bohinjske pameti.
kako lahko ima dostop do najbolj znamenitega drevesa ob jezeru dostop nekdo, ki lahko vanj zareže svoje inicialke? Smo v triglavskem narodnem parku. Pojdite po svetu v parke pa boste videli kako se to tam dela. Mi smo razvajeni jugoslovani,… ...prikaži več ki mislijo, da lahko gredo kamor koli hocejo in prinesejo svojo marelo in inicialke kamor koli hocejo. V glavah bodo po 26 letih samostojnosti potrebni se veliki premiki. kaj so prave vrednote. kaj se sme in kaj pomeni prava zascita naravnih vrednot.