Uničenje najdišča na gradbišču kompleksa Jelen v Kranju je katastrofa, pravi Verena Vidrih Perko, arheologinja in muzeologinja Gorenjskega muzeja. Investitor meni, da so očitki na njihov račun neupravičeni.
Kljub odločbi delali naprej
Na območju nekdanjega hotela Jelen so odkrili srednjeveški kamnolom v obrambnem jarku z ohranjenimi ostanki mlinskih koles. Po nekaterih ocenah je šlo za neprecenljivo arheološko najdbo. Kranjska enota zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) je najprej izdala odločbo, po kateri je moral investitor vsa dela, ki bi najdbo lahko poškodovala, odložiti, vendar so stroji v nekaj dneh spet zaorali, najdbo pa uničili.
“Javnost ima legitimno pravico izvedeti, kdo stoji za dovoljenjem. Ta človek naj svoje dejanje pojasni s stališča stroke in profesionalne etike,” pravi Vidrih Perkova. Njeno vprašanje smo naslovili na republiški zavod. “Odločbo o arheološkem najdišču je podpisal Miloš Ekar, vodja območne enote Kranj. Ko so bile zahteve, zapisane v odločbi, izpolnjene – nanašale so se na dokončanje dokumentiranja najdišča vključno z izdelavo natančnega 3D-digitalnega posnetka celote –, je Ekar sprostil začasno ustavitev posegov. S tem je spet začelo učinkovati soglasje ministrstva za kulturo o odstranitvi arheološke ostaline, izdano 19. maja lani,” pojasnjujejo na republiškem ZVKD.
Investitor bi se umaknil
“Če bi se dela ustavila, bi se morali kot investitor umakniti,” pravi vodja projektov v podjetju Elektroservisi Brane Ribič. Ohranitev najdišča bi pomenila izgubo do 20 odstotkov površin. Na tem mestu je predviden vhod. Morali bi ga prestavljati, spreminjati projekte, to pa bi lahko dela ustavilo tudi za leto in pol, nadaljuje. “Za nas bi bila to polomija. Mi tega ekonomsko ne bi prenesli,” ocenjuje.
Arhitekt Milan Kovač pravi drugače. Po analizah in skicah, ki jih je pripravil s kolegom Petrom Kerševanom, se čas gradnje ne bi podaljšal, stroški se ne bi povečali, izvajalec pa ne bi bil v ničemer oškodovan, je prepričan.
