To bo odločalo o tem, kakšna bo prihodnja zima

Klicni center za informacije o novem koronavirusu je v zadnjih sedmih tednih prejel 34.500 klicev, kar pomeni skoraj 5000 klicev na teden in povprečno tisoč klicev vsak dan. Vodja klicnega centra dr. Mojca Matičič je povedala, da so rekordno število klicev dnevno beležili ves zadnji teden oktobra, ko se je ta številka gibala okoli 1200 klicev dnevno. Absolutni rekord pa je bil zabeležen 13. novembra, ko so prejeli skoraj 1500 klicev. 

Tako kot spomladi tudi v tem obdobju v klicnem centru svetujejo študenti višjih letnikov medicine. Informacije pridobivajo od strokovnjakov z različnih področij. "Zelo se trudimo za vsako vprašanje, vsak klic šteje, vsak odgovor je pomemben. Povprečni čas enega klica je med tremi in štirimi minutami. Najdaljši klic v jesenskem času je trajal 1 uro in 47 minut," je povedala Matičič. 

V zadnjem času prejmejo veliko klicev na temo prepovedi združevanja ljudi, prehajanja med občinami, prehajanja državne meje, glede ponujanja blaga in storitev ter seveda tudi vprašanja medicinske narave. Čas si vzamejo tudi za ljudi v stiski. Jeseni se je vzpostavila tudi operacijska skupina za psihološko pomoč, ki vsebuje strokovnjake iz več kot 30 organizacij in društev. Sodelavci v klicnem centru lahko klicateljev direktno povežejo z omenjenimi psihologi. 

"Zelo smo veseli najrazličnejših pobud klicateljev. O eni izmed teh se ravno ta teden odloča na najvišji ravni.«
dr. Mojca Matičič, vodja klicnega centra za informacije o novem koronavirusu 

Veliko je tudi medicinskih vprašanj o kužnosti, diagnostiki, zdravljenju s plazmo in seveda cepljenju. Dr. Matičič je pojasnila, da so zlati standard diagnostike še vedno PCR testi, ki pa imajo to pomanjkljivost, da so lahko izvedeni samo v določenih laboratorijih in da je treba na rezultat dlje časa čakati. Prednost hitrih testov je, da so enostavni za uporabo in da je rezultat znan v 10 do 30 minutah. Ob tem strokovnjakinja opozarja, da hitri testi niso tako dobro občutljivi, so malo manj specifični in ne zaznajo vseh okuženih ali pa zaznajo kakšnega preveč. "Teste uporabljajo, ko želimo iz neke skupine izločiti okužene," je pojasnila. Najbolj občutljivi so le, ko je v nosno-žrelnem prostoru veliko virusa, kar je dan ali dva pred pojavom simptomov in pet do sedem dni po tem. 

Klicatelji imajo veliko vprašanj tudi o plazmi prebolevnikov. Sredi novembra je prvi bolnik, ki je imel izrazito oslabljen imunski sistem, prejel plazmo, ki se je izkazala za izrazito učinkovito. Do danes je že devet bolnikov prejelo plazmo. 

Slovenija Zdravje Najbolj črn dan od marca: Toliko mrtvih še ni bilo

"Potrebna je takojšnja, jasna in zelo razumljiva strokovna obrazložitev"

V primerjavi z rednim cepljenjem in vsakoletnim cepljenjem proti gripi je tokrat situacij drugačna, saj je po mnenju dr. Matičič zelo pomembno, da se javnost seznani s podrobnostmi cepiva. "Za razpršitev dvoma je potrebna takojšnja, jasna in zelo razumljiva strokovna obrazložitev. Novice potujejo bistveno hitreje kot resnica. V primeru covida-19 imamo kredibilne odgovore na vprašanja," je izpostavila. 

Profimedia

V primeru genskega cepiva gre za v laboratoriju razvito kodo enega delčka virusa, ki jo s cepivom vstavimo v mišico nadlakti, da spodbudi imunski odziv. "Je čisto cepivo, ker nima pridruženega nobenega biološkega materiala. Ne pričakujemo posebnih stranskih učinkov, do zdaj jih ni bilo. Ne sproža avtoimunskih reakcij, ne more sprožiti navzkrižnih reakcij protiteles proti proteinom lastnega telesa," je pojasnila. "Ima tudi sterilizacijsko imunost. To pomeni, da cepivo sproži nastanek protiteles na sluznici naših dihal in prepreči, da bi se virus pripel na sluznico in da bi ga mi naprej prenašali."

Cepivo je 95 % učinkovito. Raziskava, ki je izšla nedavno, je pokazala, da je pri vseh sodelujočih 30 dni po drugem odmerku prisotnih še zelo veliko protiteles. 

O tem, kakšna bo prihodnja zima, bo odločalo cepljenje, je prepričana Matičič: "Usoda posamezne države je v rokah državljank in državljanov, ker se bodo odločali, ali se bodo cepili. Pri nas bi potrebovali 60 do 65 % takih. Vsak posameznik se bo sam odločil, ali se bo cepil ali ne, zato potrebuje dobro pravoverno, verodostojno, objektivno informacijo."

dezurni@zurnal24.si