Cene storitev so se po njihovih navedbah v povprečju zvišale za 8,1 odstotka, cene blaga pa za 6,3 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,5 odstotka, poltrajno blago za 3,2 odstotka in trajno blago za 0,4 odstotka.
Glavni krivci hrana, brezalkoholne pijače in elektrika
Najbolj, za 1,3 odstotne točke, so letno inflacijo zvišale za 7,3 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Sledile so podražitve električne energije (za 24,3 odstotka), te so k inflaciji prispevale 0,8 odstotne točke ter podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 7,1 odstotka) s prispevkom 0,7 odstotne točke.
Na Sursu navajajo, da so se po drugi strani v letu dni najopazneje pocenila trdna goriva (za 14,1 odstotka) in inflacijo ublažila za 0,2 odstotne točke. Za prav toliko, za 0,2 odstotne točke, so jo znižala tudi cenejša prevozna sredstva (za 2,7 odstotka).
V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,2 odstotka.
Na Sursu pojasnjujejo, da je bil v oktobru še vedno opazen vpliv sezonske zamenjave kolekcij v trgovinah; cene oblačil in obutve so se dvignile za 2,5 odstotka in k inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so inflacijo zvišale še podražitve svežega sadja (za 8,4 odstotka), tekočih goriv (za 5,7 odstotka), dizelskega goriva (za 3,9 odstotka), farmacevtskih proizvodov (za 2,3 odstotka) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 0,9 odstotka).
Po drugi strani so mesečno inflacijo ublažili (za 0,2 odstotne točke) cenejši počitniški paketi (za 5,6 %), po 0,1 odstotne točke pa so prispevale še nižje cene toplotne energije (za 5,3 %) in nastanitvenih storitev (za 3,6 %) ter vse druge mesečne pocenitve.
Surs
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila po izračunih Sursa 6,6-odstotna (oktobra lani 10,3-odstotna). Na mesečni ravni so se cene dvignile za 0,3 odstotka (prejšnji mesec za 0,7 odstotka).
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 7,9 odstotka, cene blaga pa za 6,0 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,3 odstotka in poltrajno blago za 3,4 odstotka. Cene trajnega blaga so bile nižje za 0,7 odstotka.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU septembra 4,3-odstotna (mesec prej 5,2-odstotna) in v državah članicah EU 4,9-odstotna (mesec prej 5,9-odstotna). Najnižja je bila na Nizozemskem (–0,3-odstotna), najvišja na Madžarskem (12,2-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 7,1 odstotka.
dezurni@styria-media.si
To statistiko pa s težavo razumeš..Čista manipulacija s števikami. Balkanci bi temu rekli «ludi jebejo zbunjene..»