"Vsaka država, ki nekaj da nase, plačnega področja direktorjev ne ureja z zakoni, pač pa s sodobnimi smernicami, ki razen kriterija večkratnika povprečne plače v družbi upošteva tudi vrsto drugih kriterijev," meni Aleš Hauc, generalni direktor Pošte Slovenije, in dodaja, da bi Slovenija morala te smernice usklajevati z OECD-jem, v primeru Lahovnikovega zakona pa tega ni storila.
"Jasno želimo povedati, da smo v celoti spoštovali tudi t. i. Lahovnikov zakon, čeprav sem osebno mnenja, da je ta zakon slab, to pa meni tudi večji del stroke," pa pravi predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije Drago Bahun. Ta je razočaran tudi nad komuniciranjem ministrstva za gospodarstvo, ki bi jih na morebitno napako lahko razsodno opozorilo in zahtevalo določene uskladitve. "V nasprotju s tem smo 1. septembra ministrico slišali na televiziji, kako je s plačo direktorja vse narobe," dodaja prvi nadzornik, ki je prepričan, da je Radičeva z izjavami v medijih kršila zakon, ki ministrstvu za gospodarstvo izrecno nalaga, da mora pogodbo o zaposlitvi obvarovati kot poslovno skrivnost. Sicer pa je priznal, da je bil sam o nepravilnostih pri plačah neuradno obveščen junija, a je čakal uradne informacije.
Cena ne briga nikogar
"Smo gospodarska družba zasebnega prava, in če bo treba, bomo naročili še dve pravni mnenji. Nobenemu v tej državi ne bomo polagali računov, zakaj ju naročamo, če gre za razlago nejasnega zakona," pa Hauc odgovarja na očitke, da Pošta Slovenije porablja davkoplačevalski denar za pravna mnenja, namesto da bi zahtevala ustavno presojo zakona. Cene slednjih sicer tudi danes ni želel razkriti, prav tako javnosti natančna vsebina pravnih mnenj ne bo dostopna. "To služi v oporo nadzornemu svetu in tako bo tudi ostalo," dodaja Bahun. Oba prva moža še dodajata, da bodo, če bi sodišče ugotovilo nepravilnosti, nemudom, izvedli korekcijo plač.
