"Trdim, da naravne kopalne vode niso pod ustreznim javnozdravstvenim nadzorom," pravi mikrobiolog Gorazd Pretnar z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper. Pojasnjuje, da je v veljavi pravilnik ministrstva za okolje, ki je namenjen zgolj okoljskim meritvam, pravilnik za javnozdravstveni nadzor nad naravnimi kopalnimi vodami pa je bil ukinjen pred kratkim. Poleg tega evropske oziroma globalne smernice po njegovem niso postale del našega pravnega reda, zato naj bi zdaj nastala praznina.
Vzorci se razlikujejo
Pretnar nadalje razloži, da okoljska zakonodaja predvideva vzorčenje vode od 30 do 40 metrov od obale in 30 centimetrov pod gladino, in to le za dva mikrobiološka parametra (dve vrsti bakterij), kar pa ne da ustrezne slike, na podlagi katere bi bilo mogoče reči, da je voda primerna za kopanje. "Lani smo ugotovili, da je vzorec z vodne gladine vseboval bistveno več mikroorganizmov kot tisti, ki smo ga vzeli 30 centimetrov globoko," pravi. Med drugim se tako sprašuje, kaj bi pokazala analiza vzorca, vzetega dva metra od obale.
Puščanje kanalizacije
"Splošno znano dejstvo je, da kanalizacijski sistem do piranske in koprske čistilne naprave prepušča morsko vodo. To se verjetno zgodi ob plimi. Iz tega lahko sklepamo, da se ob oseki zgodi obratno in se kanalizacijske vode iztekajo v morje. Žal pa tega ne zaznavamo z obstoječimi, od obale preveč oddaljenimi okoljskimi meritvami," dodaja.
