Nadškof Zore: Beguncu, ki pride na tvoj prag lačen, žejen in nag, je treba pomagati

"Najprej, na begunce se lahko navadimo. Iz dneva v dan poslušamo o ljudeh, ki morajo zapuščati domovino in domove, poročila se ponavljajo, zgodbe so zelo podobne. Obstaja nevarnost, da se na te novice navadimo in te problematike ne zaznavamo več. Kot da je to včerajšnja zgodba, čeprav je vse prej kot to. Drugič, begunci prihajajo k nam, niso več težava, ki ga morajo reševati drugje. Tudi tu se lahko pojavi cel kup strahov: kaj nosijo s sabo, kako bodo iz ravnovesja spravili našo družbo, za kaj bomo vse mi prikrajšanji, pa tudi, da so lahko med njimi teroristi, ki bi lahko ogrožali našo varnost. V nas se zato lahko sprožijo mehanizmi, da se jim upremo," opozarja Stanislav Zore. 

"Begunci so od nekdaj del človeštva"

Begunci so od samega začetka del človeštva. Človeštvo se še vedno ni naučilo urejati odnosov tako, da ne bi bilo vojn, spopadov, poudarja ljubljanski nadškof in dodaja: "Ker smo še vedno v tej tragični zgodbi človeštva, se mi zdi pomembno povedati, da ob sto tisočih beguncih postajamo bolj ljudje. Kako? Odgovor mora v sebi poiskati vsak sam. Morajo pa najprej na to odgovoriti država, Evropa, ves svet." 

Zore je na drugi strani okrcal evropske in svetovne voditelje, da bi se morali veliko bolj ukvarjati s kriznimi žarišči: "Včasih se zdi, da se ta krizna žarišča namenoma ukvarja zaradi egoističnih interesov. Ta žarišča je treba urediti, da ljudem ne bo treba bežati." 

Karitas: "Skrbi nas komunikacija z njimi"

Jožica Ličen iz Slovenske Karitas pa je ob tej priložnosti povedala, da jo skrbi predvsem način s katerim bomo Slovenci do beguncev pristopili: "Za nas so tudi ti ljudje bratje in sestre v stiski. Kako bomo zbrali pomoč, kdo bo daroval je postranskega pomena. Ko smo se soočali z begunci iz Bosne, je bilo lažje, ker smo se razumeli. Zdaj nas najbolj skrbi, kako bomo komunicirali. Pomembno je namreč poslušati človeka, slišati njegove stiske. Zagotoviti moramo tolmače, prostovoljce."

"Zavedati se moramo, da smo vsi ljudje. Spoštljivost je tista, ki bo integracijo peljala naprej. Ne smemo pa si zatiskati oči, da do drugačnega načina razmišljanja ne bo prišlo. A integracija bo mogoča le, če bomo strpni in spoštljivi. Le če bomo spoštljivi do njih, bodo oni spoštljivi do nas," je še povedala Ličnova. 

"Na preizkušnji je naša človečnost"

Zore pa je dodal: "Zelo pomembno je vprašanje s katere pozicije delujemo. Če nas je strah, bomo te ljudje zavestno ali ne, držali stran od sebe in jim onemogočili integracijo v družbo. Tem ljudem je treba omogočiti čimbolj dejavno življenje. Najbolj nesmiselno bi bilo, da jih zapremo v nek prostor, postavimo stražo in jim ne dovolimo izhoda. Pomagati jim je treba, da se postavijo na noge in da ostanejo to kar so." 

Številne primere sovražnega govora, ki so se v preteklih dneh pojavili predvsem na družabnih omrežjih, pa ljubljanski nadškof komentira: "Na preskušnji je naša človečnost. Vse oblike sovražnega govora so vredne obsodbe. Nimajo mesta ne v družbi ne v cerkvi. Ljudem je treba povedati, da na takšen način ne moremo urejati medsebojnih razmerij ne odnosa do tistih, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov prihajajo k nam. Človeku, ki pride na tvoj prag, . Potem pa se potrudi še, da bo vzpostavil odnose s tabo."

dezurni@zurnal24.si