Prevetritev. V dveh letih nameravajo sistem Zoisovih štipendij zastaviti na novih temeljih, napovedujejo na ministrstvu za delo. Ugotavljajo namreč, da so nove zahteve v družbi obstoječi sistem prerasle.
Finance. Država je v lanskem šolskem letu Zoisovim štipendistom razdelila 31 milijonov evrov, socialno ogroženim pa je za državne štipendije dala 72 milijonov.
Po besedah direktorice direktorata za trg dela Damjane Košir bodo težili k temu, da bi bilo več poudarka na nadarjenosti, ne pa samo na ocenah. Kot pravi, se je sistem podeljevanja Zoisovih štipendij izrodil, zato bo treba na novo doreči, kdo je v naši družbi nadarjen in kdo ne. V preteklosti se je nadarjenost ugotavljala s testiranjem osnovnošolcev in “ni bilo toliko poudarka na ocenah in storilnosti, kot je zdaj. Razmišlja se tudi, da nadarjenosti ne bi toliko spodbujali skozi štipendije, ampak z možnostjo dodatnih vključevanj v izobraževanja, tudi v tujini.”
Ocena in izjemni dosežki
Kot je poudarila, imajo zdaj vsako leto na novo približno 2.200 štipendistov, včasih pa jih je bilo le 1.200. “Naša ocena je, da bomo prišli na staro številko,” pravi.
Prihodnje leto bodo namreč začela veljati zaostrena merila za pridobitev Zoisove štipendije. Če je zdaj dovolj le povprečna ocena 4,5 za dijake oziroma 8,5 za študente ali pa le izjemni dosežek, se bodo morali po novem tisti, ki bodo za štipendijo zaprosili prvič, izkazati z obojim.
Trenutno imamo v Sloveniji 7.392 zoisovcev, od tega jih je štipendijo samo na podlagi izjemnih dosežkov dobilo le 273. Če bi za štipendijo prvič zaprosili prihodnje leto, bi jih jo dobilo le 1.730. Le toliko od 7.392 jih namreč izpolnjuje oba pogoja – tako povprečno oceno kot izjemni dosežek.
Novi pogoji bodo sicer veljali le za novince, za stare štipendiste pa obstoječi pogoji ostajajo do konca izobraževanja.
