Črna statistika

12 tisoč je ocena števila obolelih za rakom v prejšnjem letu. 5 tisoč ljudi v Sloveniji vsako leto umre za rakom.

"Nič, " je na vprašanje, kaj lahko poleg preventiv Zore, Dore in Svita še naredi posameznik, odgovorila Maja Primic Žakelj , vodja registra raka in epidemiologije na onkološkem inštitutu. "V roke naj vzamejo Evropski kodeks proti raku in delajo to, kar tam piše," je še dodala Primic Žakljeva.

Koža, debelo črevo in danka, pljuča, dojke, prostata, želodec, glava z vratom, maternica in ledvice – rak na teh delih telesa ter kožni melanom skupaj predstavljajo več kot 60 odstotkov vseh rakavih obolenj in preživetje še vedno zaostaja za evropskim povprečjem.

"Fakulteta bi morala dati osnovno sporočilo študentom: da so zdravniki zaradi bolnikov, ne zaradi napredovanja," pravi Maja Primic Žakelj. © Anže Petkovšek

Pritisk na preiskave
Primic Žakljeva meni, da so preventivne preiskave na lastno pest prej škodljive kot koristne. "Če bi odkrili kar koli novega, bi javnosti zagotovo svetovali. Tako pa lahko pride do pritiska na preiskave, ki pa je brez pravega učinka," je pojasnila strokovnjakinja. Svetuje, naj se najprej obrnemo na osebnega zdravnika in se z njim pogovorimo.

Preventivni pregledi pri najpogostejših oblikah

Izbor. Izbrali smo nekatere preventivne preglede, ki jih ponujajo različne zdravstvene ustanove, in njihove približne cene. Te so lahko višje, če se ob osnovni preiskavi zaračuna dodatna preiskava, analiza ali pregled. Rak na dojkah – mamografija ene dojke: 45 evrov, mamografija obeh dojk: 65 evrov. Rak debelega črevesa in danke – kolonoskopija: 180 evrov. Rak želodca – gastroskopija: 100 evrov. Rak prostate – urološki pregled: 80 evrov. Kožni rak – dermatološki pregled: 40–80 evrov.

Brez panike
Velika težava preventivnih programov nastopi, ko preiskava ni nemudoma končana. "Ljudje pričakujejo potrditev, da ni nič narobe. Poznam primere, ko gredo ženske na mamografijo, pa jih pokličejo na nadaljnje preiskave in že mislijo, da imajo raka," je povedala Primic Žakljeva. Meni tudi, da si zaposleni pri teh programih včasih vzamejo premalo časa za pojasnila. "Treba je vedeti, da odkritje bolezni na preventivnem pregledu pomeni bistveno lažje zdravljenje, kot če bi se že pojavili drugi znaki," še dodaja Primic Žakljeva.

Zdravniki samouki
"Katastrofa je, da medicinska fakulteta za zadeve, kot sta odnos do ljudi in komunikacija, sploh nima predmeta," je kritična Primic Žakljeva. Meni, da sta dve glavni stvari v medicini tako prepuščeni samouštvu in osebnostnim lastnostim zdravnika. Zlasti pomembna pri raku je komunikacija. "Pri raku gre za kronične bolnike; ko za bolezen na začetku izveš, praktično ne slišiš," je pojasnila. Z diagnozo se je po njeno treba najprej sprijazniti, jo v sebi preboleti in šele potem lahko bolnik posluša. Sogovornica ni želela strokovno komentirati, kako naj bi se svojci spopadali z boleznijo bližnjega, a vseeno meni, da je treba izkoristiti vse obstoječe mehanizme. "Jaz bi težko ostala doma, da bi skrbela za svojca, saj smo odvisni od moje plače," je povedala. "Na srečo se govori o paliativnem zdravljenju, imamo hospic in socialne službe; o vseh možnostih velja pravočasno premisliti," je še dodala Primic Žakljeva.