"Pri nas je v pravilniku določeno, da se sveče prižigajo na točno določenem mestu, ki je prostorsko omejen," za naš portal potrdi Simon Štukelj, vodja sektorja splošna komunala pri Javnem podjetju Komunala Novo mesto, pod okvir katere sodi pokopališče v Srebrničah. "Shema groba natančno predvideva prostor za nagrobnik, za trajnice, prostor za vkopano vazo in prostor, namenjen za prižiganje sveč. Velik je 30 x 30 centimetrov in ljudje ob enem grobu lahko prižgejo toliko sveč, kot jih pač gre na ta prostor," pojasnjuje Štukelj. Torej v primeru večjih sveč je to kakih osem, največ devet sveč.
Štukelj pojasnjuje, da so omejitev oziroma pokopališki red zastavili predvsem zato, ker gre za travnati tip pokopališča, kjer je torej potrebna košnja. "Če so sveče ali karkoli drugega, vaze, ikebane, postavljene izven za njih določena območja, nastane težava, ker je potrebno pri košnji vse to premikati." Omejitev je bila torej zastavljena predvsem zaradi tehnike vzdrževanja pokopališča.
Navadili so se
Na pokopališču Srebrniče niti ne zaznavajo, da bi imeli svojci pokojnih večje potrebe po prižiganju sveč, kot je za to namenjenega prostora. "Do tega pride le takrat, ko je grob še svež in takrat seveda prižiganja ne omejujemo, saj bi bil to grob poseg v žalovanje ljudi. Tudi med prazniki, ko prihajajo na pokopališče svojci umrlih iz različnih koncev, ne vztrajamo dosledno pri spoštovanju tega reda, mislim, da bi s tem hudo posegali v pravico ljudi."
Simon Štukelj z novomeške Komunale dodaja, da so se ljudje na pokopališki red sčasoma navadili. Na samem začetku obratovanja leta 2000 je bilo sicer nekaj zadržkov, svojci pokojnih so, če se je le dalo, za grob poiskali kako drugo rešitev na kakem drugem obrobnem, vaškem pokopališču.
Skandinavski vzor
Snovalci pokopališča v Srebrničah so zanj dobili prestižne arhitekturne nagrade, Piranesijevo in Plečnikovo nagrado. V obrazložitvi slednje je med drugim pisalo: "Gre za primer celovitega pristopa k obravnavanju izjemno občutljive teme. Pri Srebrničah so se srečno ujeli in povezali: izjemna lokacija, tema posvečenega prostora, subjektivna občutljivost in zrelost avtorjev ter razumevanje skupnosti oziroma investitorjev.
Avtorji ponujajo nov model pokopališča, ki se po skandinavskem vzoru iz nemirnega in hitrega urbanega utripa umakne v mir narave. Glavna kompozicija poslovilnih objektov je premišljeno umeščena na veliki jasi in z dolgo nizko zasnovo kot kontrapunkt dopolnjuje ostenje smrekovega gozda. Jezik arhitekture je očiščen in zveden na esencialno govorico arhitekturnih elementov in materialov. Gre za klasično govorico moderne, ki je univerzalna in odporna na hitre menjave stilov."
PREBERITE TUDI:
barbara.barbic@zurnal24.si
