“Kar fotografirajte nas, naj vsi vidijo, kako smo po letih trdega dela v Sloveniji zgarani, ogoljufani in tudi lačni,” so bili glasni delavci Vegrada, ki so včeraj iz rok stečajne upraviteljice Alenke Gril prevzemali delovne knjižice. Vabili so nas na “pogreb”, kot so dejali, in pred samskim domom prižigali sveče.
“Mi smo jim vročili dokumentacijo, ki jo potrebujejo za prijavo na zavod za zaposlovanje, tisti, ki se na odločbe ne bodo pritožili, pa lahko denar iz jamstvenega sklada pričakujejo sredi novembra,” je pojasnila Grilova.
Brez dlake na jeziku
“Moral si bom najti novo delo, saj imam v Bosni družino,” je dejal Jasmin Mujčinović, medtem ko so mu delavke velenjskega zavoda za zaposlovanje že izročile obvestilo, kdaj naj se oglasi pri njih. “Štiri leta sem bil v Vegradu, dovoljenje za bivanje imam le začasno in ne vem, kaj naj,” je skrb izrazil Samahudin Bakalić. “Kako ne bi bil žalosten, če pa sem ostal na cesti,” nam je priznal Velenjčan Zoran Jurkič. “V bloku živim, položnice prihajajo, imam dva otroka, od zraka pa se ne da živeti,” je dejal.
Mnogi so brez dlake na jeziku naštevali, komu vse so zidali hiše. “Ko je izbruhnila afera Čista lopata, je bilo v Mislinji na Hildinem ranču čez noč vse, kar smo gradili, porušeno in zasuto z zemljo. Pa tudi pri tehničnem direktorju smo bili in še pri kom,” je vrelo iz njihovih ust.
