Na oblast s krediti

V političnih strankah, kjer se v teh mesecih pripravljajo na volilno leto, po razkritjih nezakonitih posojil SDS le med vrsticami dajejo vedeti, da bodo tudi sami iskali dodatna sredstva v obliki kreditov. Le v Stranki Alenke Bratušek in zunajparlamentarni SLS, ki letos zopet cilja na uvrstitev v državni zbor, pravijo, da imajo sredstva za kampanjo že privarčevana.

V NSi, Desus, SD in zunajparlamentarni SNS pa so izpostavili, da o kreditu še razmišljajo oziroma ga bodo, če bo to potrebno tudi najeli. V stranki SMC na naša vprašanja, o finančnem poslovanju, niso odgovorili, a neuradno smo izvedeli, da v stranki že dlje časa varčujejo za parlamentarno kampanjo in se v ta namen izogibajo vsem finančno obsežnejšim projektom. 

Poleg SDS je na prepise pred štirimi leti pozabila tudi Desus

Kljub dobri računovodski bilanci si je prav največja opozicijska stranka SDS v času, ko ostali še razmišljajo, letos že na glavo nakopala dve nezakoniti posojili. Od bosanske državljanke Dijani Đuđić si je nezakonito izposodila 450.000 evrov, kar je občutno več kot omejitev postavljena pri znesku 15.800 evrov, nato pa si je izposodila še 60.000 evrov pri podjetju Nova obzorja, kar je nezakonito, saj je si stranke v skladu z zakonodajo nazadnje spremenjeno 2013 denarja od podjetji ne smejo izposojati oziroma od njih prejemati donacij. Stranke si lahko izposodijo denar le pri bankah, posojilnicah in v omejenem znesku tudi fizičnih oseb.

Pri SDS so nato zatekli k zbiranju sredstev med podporniki in se tako včeraj pohvalili, da jim je do včeraj 816 donatorjev nakazalo 44.261 evrov. Glede kreditiranja in financiranja so se v stranki Janeza Janše zavili v molk.

Andrej Leban

Več denarja še ne pomeni tudi več glasov ...

A omenjeni nezakoniti kredit Desusa iz leta 2014 ni bil edini v tistem letu, Erjavčevi so za volilno kampanjo najeli kredit v vrednosti 120 tisoč evrov z letno obrestno mero 6-mesečnega euriborja in štiriodstotne spremenljive obrestne mere, ki ga bodo odplačali junija letos. Tudi pri NSi pa so za volitve najeli 60 tisočakov po obrestni meri 5,5 odstotka, ki so pa so jih vrnili že naslednje leto. Poleg tega pa so si še izposodili 6.350 evrov pri šestih fizičnih osebah brez obresti, ki so jih vrnili že decembra 2014.

V letu 2014 je kredit v višini 20 tisočakov najela in istega leta vrnila tudi Pozitivna Slovenija, ki pa se kljub visokim stroškom kampanje ni uvrstila v državni zbor. Tudi SD se je že takrat utapljala v rdečkih številkah in več posojilih - njihov skupni dolg je znašal 888.385 evrov.

Pregled minule državnozborske kampanje sicer pokaže, da več sredstva še ne prinese tudi več glasov. Na minulih volitvah sta na primer največ zapravili SD in Pozitivna Slovenija. Prva je dobila šest poslancev, druga se v parlament sploh ni uvrstila.

Koliko bodo stranke porabile letos?

Koliko sredstev bodo sicer stranke namenile za kampanjo za državnozborske in lokalne volitve, sicer bolj kot ne še ostaja skrivnost. Na Desusu po besedah predstavnice Nine Stankovič po okvirnih finančnih načrtih, ki so že potrjeni na organih stranke, ocenjujejo, da bodo za državnozborske volitve porabili 175 tisoč evrov, za županske in lokalne pa 327 tisočakov. Strošek Levica pa bo po besedah njihovega predstavnika Nikole Janoviča Kolenca za oboje volitve ne bo dosegel šestmestne številke.

V Sloveniji je sicer določena maksimalna višina sredstev, in sicer glede na število volilnih upravičencev v volilnem okraju oziroma enoti, v kateri je vložena lista kandidatov oziroma v kateri kandidira posamezni kandidat, pri lokalnih volitvah pa šteje lokalna skupnost. Pri državnozborskih volitvah stroški volilne kampanje ne smejo preseči 0,40 evra, pri lokalnih pa 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca.

Ker pa gre le za stroške, ki zajemajo le uradno kampanjo, so stroški, ki jih stranke nameni za predvolilne boje zagotovo višji.

Lobiranje Slovenija Strici iz ozadja so politične stranke