Drago Mislej - Mef ima po javnomnenjskih anketah v Izoli največ možnosti za izvolitev za župana. A se o svoji morebitni kandidaturi še ni odločil – čas ima do 14. septembra. Njegova odločitev je odvisna od presoje Kosove Protikorupcijske komisije, za katero je zaprosil.
“Na odgovor čakam že tri tedne. Če bo presodila, da bi bila moja morebitna županska funkcija nezdružljiva z dejstvom, da ima moja družina tednik Mandrač, v katerem občina objavlja uradne objave in pomenijo za časopis pomemben vir prihodkov, ne bom kandidiral. Mandrača zaradi politike ne bom spravil na kant, nimam tako močnih političnih ambicij,” razlaga Mef. V četrtek ga je presenetila informacija, da se je z enako dilemo kot on sam na Kosovo komisijo obrnila tudi aktualna občinska oblast.
Načeloma sicer rešitve novega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ocenjuje kot pravilne. “A realnost je pač takšna, da nas je malo. Vsi, ki nekaj počnemo, smo med seboj na nek način povezani. Zakon bo tako po mojem mnenju povzročil, da bodo na oblast prišli nedelavni, nesposobni in nekooperativni ljudje,” dodaja.
Županom. Sedemindvajseti člen novega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki velja od 5. junija, določa, da poklicni funkcionarji, med katere spadajo župani in podžupani, po novem ne smejo biti člani in opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, javnih zavodih, javnih skladih ter drugih osebah javnega ali zasebnega prava.
Občinskim svetnikom. Zakon jim prepoveduje poslovanje z občinami. Po prejšnji ureditvi je ta omejitev veljala le, če so družinski člani živeli v skupnem gospodinjstvu, zdaj pa je prepoved absolutna – in je dovolj že samo (ožje) sorodstveno razmerje.
Župani tokrat enotni
Do omejevanja njihovih funkcij, ki jih prinaša novi zakon, so kritični vsi obalni župani. “Župan bi moral imeti pravico sodelovati v organih družbe, v katerih ima občina lastniški delež. To omejevanje je nesprejemljivo, zlasti ker so poslanci še vedno lahko obenem župani,” komentira Tomislav Klokočovnik.
Kritičen je tudi piranski župan Tomaž Gantar, ki je s svojih sedmih funkcij (član nadzornega sveta Casinòja Portorož, predsednik skupščine Rižanskega vodovoda, predsednik nadzornega sveta javnega podjetja Okolje Piran ...) že odstopil.
Ob tem je poudaril, da sejnine zagotovo niso temeljni motiv opravljanja teh funkcij; za vodenje nadzornikov Okolja Piran je na sejo prejel 275 evrov neto, od kazinoja pa 200 evrov.
V koprski občini zakon ocenjujejo kot neumnost, ki ji ni para, in se sprašujejo, kako bodo župani sprejemali odgovornost, če na sejah nadzornikov in skupščinah podjetij ne bodo mogli sodelovati.
Z uveljavitvijo zakona pa po njihovem mnenju ne bo nobenih težav pri normalnem delovanju navedenih organov.
Temeljni cilj novega zakona je zagotovitev pogojev, da uslužbenci in funkcionarji svoje delo opravljajo pošteno, profesionalno in transparentno.
“Ali torej vsi tisti, ki protestirajo, niso za to, da v nadzornih svetih javnih podjetij in drugih ustanovah sedijo strokovni ljudje? Ali na primer Tomaž Gantar premore izkušnje, strokovne reference, sposobnosti za župana, komunalno dejavnost, turizem, igralništvo, letalstvo, področje vodovoda in kanalizacije? Ali ni po stroki zdravnik?” pa se ob tem sprašuje Barbara Verdnik, predsednica koprskega Zaresa.
