Pojasnilo Andreje Bizjak. Obstajajo nova priporočila, s katerimi smo opredelili, kaj so prostoživeče mačke. To so tiste, ki živijo divje, prosto v naravi. Njihov lastnik ni oseba, ki jih je zapustila. Značilno za njihovo vedenje je, da se človeka bojijo in k njemu ne pridejo. Če jih želimo odvzeti iz narave, jih lahko ulovimo samo s tako imenovano kletko mačjelovko. Za te mačke bi bilo življenje v ujetništvu oziroma v hiši stresno. Zanje je predvideno, da se jih po opravljeni sterilizaciji ali kastraciji odda nazaj v okolje, iz katerega so izšle. Vendar to niso zakonska določila, so le priporočila, ki jih imajo uradni veterinarji – kolikor mi je znano, smo jih poslali občinam in zavetiščem.
Brez sprememb. Če bi ugotovili, da se izvajajo pritiski in se izkorišča s strani občin, bi vztrajali, naj se pravilnik dopolni, pojasnjuje Bizjakova. Kazni. Za usmrtitev zdrave živali je predpisana globa od 1.600 do 4.100 evrov za odgovorne pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. Globa za posameznika se giblje med 800 in 1.200 evri.Kljub priporočilom Veterinarske uprave RS (Vurs), da je treba zdrave prostoživeče mačke izpustiti nazaj na mesto odlova, se to v praksi pogosto ne izvaja. Ponekod takšne mačke po 30 dneh bivanja v zavetišču usmrtijo ali izpustijo na drugo, mačkam nepoznano mesto, kjer stežka preživijo in najpogosteje kmalu zatem poginejo.Predlagali evtanazijo.
V Občini Divača so pogodbenemu zavetišču Horjul zavrnili plačilo položnic o oskrbi mačk, ker so jih vrnili na mesto odlova. "Mačke so bile popolnoma divje, zato smo jih v skladu s pravilnikom o delovanju zavetišč cepili, jim odpravili parazite, jih sterilizirali, označili in izpustili nazaj v okolje," je pojasnila vodja zavetišča Polona Samec. Ko je to sporočila na občino, je naletela na buren odziv – občinarji so ji, kot je dejala, celo svetovali, naj mačke obdrži v zavetišču 30 dni in jih nato v skladu za zakonom o zaščiti živali evtanazira.
"Težav z zapuščenimi mačkami do zdaj nismo imeli, pojavljati so se začele ob sklenitvi pogodbe z zavetiščem Horjul," je dejal direktor občinske uprave Občine Divača Iztok Felicjan.
Po njegovi oceni zavetišče zmotno zagovarja, da ne gre za zapuščene, temveč prostoživeče mačke. "Niti zakon o zaščiti živali niti pravilnik o pogojih zavetišča za zapuščene živali ne navajata eksplicitno, da mora zavetišče mačke vrniti v okolje," je pojasnil. "Žal je tu verjetno luknja v zakonu, ki jo bo moral proučiti zakonodajalec. Tudi sam sem proti evtanaziji, vendar včasih drugače ne gre," je dodal.
Pojasnilo inšpektorice
"Ko zavetišče mačko odlovi, jo mora veterinar pregledati in opredeliti, ali gre za prostoživečo ali zapuščeno mačko," je pojasnila glavna veterinarska inšpektorica Andreja Bizjak. "Če je prostoživeča mačka, jo je treba v skladu z zakonom vrniti nazaj v okolje, iz katerega je bila odvzeta," je dejala in dodala, da če bi na takšne odločitve zavetišča in veterinarja kdo izvajal pritisk, bi bilo to nagovarjanje k prekršku.
Zakonska nedorečenost?
"Problematika prostoživečih mačk je kompleksna. Področje zakonsko ni v celoti dorečeno, precej je nejasnosti in odprtih vprašanj," so ocenili na Mestni občini Novo mesto, kjer prostoživeče mačke, kot so dejali, vračajo v predhodno preverjena okolja. "Problematika prostoživečih mačk je vseslovenski problem, ker na tem področju ni dorečena zakonodaja," menijo tudi na Občini Brežice. Tu prostoživeče mačke vračajo v naravno okolje, vendar ne na mesto, kjer so bile odlovljene.
"Zakonodaja ni dorečena kot pri psih," so pojamrali tudi na Občini Sevnica. Tudi tu so nam v dobri veri priznali, da prostoživeče mačke izpuščajo na drugo mesto, kjer so bile ulovljene.
