Na ministrstvih že zategujejo pasove

Med drugim se bo varčevalo na področju raziskav, razvoja in okolja

Jasno je, da je koronakriza delno že in še bo udarila po proračunih vseh držav. Čeprav je Evropska Unija sprejela rekorden 750 milijard evrov vreden načrt za okrevanje, pa so bili na nekaterih področjih rezi precej obsežni. Voditelji EU so med drugim občutno zmanjšali dodatna sredstva za programe na področju raziskav in razvoja ter okolja.

Za program Obzorja (raziskave in razvoj) bo tako po poročanju časnika Finance namesto prvotnih 13,5 milijarde evrov na voljo le pet milijard evrov. Sredstva za program digitalne Evrope, od katerih je bilo sprva 2,4 milijarde namenjenih za superračunalništvo, 2,2 miljarde za umetno inteligenco, 1,8 milijarde za kibernetsko varnost in 600 milijonov za napredne digitalne veščine, so "oklestili" iz 8,2 milijarde na 6,7 milijarde evrov. Drastično se je skrčil tudi sklad za pravični prehod, ki pomaga fosilno odvisnim članicam pri prehodu v podnebno nevtralno gospodarstvo - iz 30 na 10 milijard evrov. Kakšni bodo rezi v državnem proračunu, pa še ni znano.

"Potrebne so določene prilagoditve"

A očitno se je zategovanje pasov, vsaj na področju znanosti, že začelo. Sodeč po zapisu na svojem twitter profilu je projekt Kvarkadabra, ki je namenjen popularizaciji znanosti, med prvimi občutil posledice novih razmer. Projekt sicer obsega časopis, spletne strani, predavanja, forum in blog, poleg tega so ustvarjalci izdali tudi nekaj knjig.

Država je pravkar drastično zmanjšala že tako skromno financiranje @kvarkadabra preko edinega javnega razpisa, ki podpira dejavnosti »promocije znanosti«! Pojasnila, zakaj je do takšne odločitve prišlo, nimamo. @MIZS_RS @ARRS_rfo 1/4 https://t.co/qyodVn9LY6

— Kvarkadabra (@kvarkadabra) August 4, 2020

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) so z zapisom ustvarjalcev, ki tudi po njihovih besedah pomembno prispevajo k promociji znanosti, seznanjeni. "Dejstvo je, da so se razmere spremenile, zato so potrebne določene prilagoditve," pojasnjujejo za Žurnal24.

Eden od mehanizmov podpore društvom in ostalim, ki skrbijo za promocijo znanosti, je namreč tudi javni razpis za sofinanciranje aktivnosti v zvezi s promocijo slovenske znanosti v tujini in povezovanje znanstvenih dosežkov. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je letos z omenjenim razpisom za promocijo znanosti na voljo nekaj manj sredstev v primerjavi z letom 2019 (v 2020 190 tisoč evrov, v letu 2019 205 tisoč evrov).

Vlada že sprejela usmeritve

Kolikšni rezi in na katerih področjih bodo še potrebni, na ministrstvu še ne morejo odgovoriti, saj da vlada še ni sprejela razreza proračunskih izdatkov. Je pa vlada na seji konec julija vendarle sprejela usmeritve za pripravo predloga rebalansa proračuna RS za leto 2020, sprememb proračuna RS za leto 2021 in predloga proračuna RS za leto 2022.

In kaj bo osnovna usmeritev oziroma vodilo za pripravo proračunskih dokumentov? "Poletna napoved makroekonomskih gibanj, ki ugotavlja, da so se gospodarske razmere v letu 2020 izjemno hitro poslabšale, kar pomembno vpliva na znižanje proračunskih prihodkov in posledično zahteva prilagoditve na strani proračunskih odhodkov," pojasnjujejo na MIZŠ.

Profimedia

Prednostna reforma: izboljšanje učinkovitosti v šolstvu in znanosti

Vlada je zato naložila pristojnim ministrstvom in vladnim službam, da do 29. 7. 2020 pripravijo in posredujejo ministrstvu za finance nabor ukrepov za omejitev rasti oziroma znižanje izdatkov za leta 2020, 2021 in 2022 - posledično se morajo ta znižanja odraziti v njihovih finančnih načrtih. Poleg tega jim je vlada naložila tudi, da do 10. 8. 2020, pripravijo in posredujejo ministrstvu za finance nabor strukturnih reform, ki bodo del reformnega in investicijskega načrta za črpanje sredstev Sklada za okrevanje in odpornost v letih 2021 in 2022.

Ena od prednostnih reform je, kot pravijo na ministrstvu, izboljšanje učinkovitosti v šolstvu in znanosti. Zato bo vlada razvoju znanstveno-raziskovalne sfere namenila "največji možen obseg sredstev, ki je, glede na javnofinančne predpise in proračunske zmožnosti, ta trenutek mogoč", obljubljajo na MIZŠ.

Manj realiziranih projektov še ne pomeni trajnega umika

Zaradi epidemije MIZŠ v finančnem načrtu sicer beleži manjšo realizacijo nekaterih izdatkov - v višini 22 milijonov evrov. V to, kot pravijo, spadajo transferji za prevoz na delo in iz dela, transferji za dejavnost osnovnega šolstva zaradi neizvedbe nacionalnega preverjanja znanja, transferji za regresirano prehrano dijakov in učencev, nižji izdatki za mednarodne projekte na področju znanosti ipd. A z rebalansom proračuna se bodo pravice porabe za te izdatke uskladile na nivo ocenjene realizacije za leto 2020. "Vsi prihranki bodo namenjeni za pokrivanje zakonskih obveznosti," poudarijo na MIZŠ.

Obenem pojasnjujejo, da pri nižji realizaciji projektov ne gre za njihov trajen umik, pač pa za "premik dinamike v prihodnja leta, saj je prišlo zaradi epidemije do podaljšanja rokov izvedbe projektov". Kot dodajajo, si ministrstvo že leta prizadeva, da bi v svojem finančnem načrtu povečalo proračunska sredstva za investicijske projekte, zlasti za sofinanciranje občinskih investicij in protipotresno sanacijo šolskih stavb. "V tem delu sredstev kronično primanjkuje že več let zapored," še opozarjajo.

Prevetrili so že finančni načrt okoljskega javnega sklada

Na ministrstvu za okolje in prostor pa so na vprašanje, kakšne reze pripravljajo in na katerih področjih, odgovorili precej skromno. "Predlog rebalansa proračuna je še v pripravi, zato bo več informacij znanih ob njegovi potrditvi," so pojasnili, podrobnosti pa niso razkrivali.

Pomemben mehanizem za spodbujanje naložb, ki pozitivno vplivajo na okolje, med drugim predstavlja Eko sklad, kjer pravijo, da dogovori o novem finančnem načrtu na ravni EU za enkrat ne vplivajo na program njihovega dela. Je bil pa 21. 7. 2020 sprejet rebalans poslovnega in finančnega načrta Eko sklada - ta je bil med drugim pripravljen tudi zaradi sprememb, ki so nastale kot posledica epidemije covid-19. 

Žurnal24 main

Nič več spodbud za gradnjo skoraj nič-energijskih stavb

Kaj torej predvideva nov finančni načrt Eko sklada? Na eni strani se je uvedla možnost odloga plačila obveznosti po sklenjenih kreditnih pogodbah, ne glede na določila javnih pozivov, na podlagi katerega je bil posamezen kredit odobren. Odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe je možen za največ 12 mesecev. Na drugi strani pa je zmanjšanje priliva iz naslova prispevka za učinkovito rabo energije ocenjeno na okrog 10 %. V rebalansu je tako predvidenih 36,3 milijonov evrov za izvajanje programa Eko sklada za izboljšanje energetske učinkovitosti, od tega 30,5 milijonov evrov za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud.

"Pri tem obseg sredstev za energetsko obnovo stavb občanov ostane nespremenjen, saj je to ukrep s pomembnimi pozitivnimi makroekonomski učinki. Kot krizni ukrep se povečajo sredstva pravnim osebam za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije," pojasnjuje Mojca Vendramin, direktorica Eko sklada. Ukinejo pa se spodbude za občine za gradnjo ali nakup novih skoraj nič-energijskih stavb. Zakaj? "Gre za zelo drag ukrep, investicije se izvajajo na dolgi rok, črpanje sredstev pa je z zamikom in v več letih," še razloži direktorica Eko sklada.