"Začelo se je že s pripravami na pripravništvo, ko sem pošiljala številne prošnje na vse konce Slovenije. Na 90 % prošenj sploh nisem dobila odgovora. Pogosto se mi je zgodilo, da mojega življenjepisa, dolgega stran in pol, niso niti prebrali. Posledično niso bili seznanjeni z mojo gibalno oviranostjo. Zgodilo se je, da sem prišla na razgovor, pri čemer sem si pomagala s hoduljo. To je pri sogovornikih povzročilo opazno presenečenje. Zato sem življenjepis prilagodila tako, da sem v uvodu predstavila tabelo z osnovnimi podatki, tudi o gibalni oviranosti", svoje izkušnje pri iskanju zaposlitve opiše 35-letna Anja Smogavec. Že ob rojstvu je dobila diagnozo cerebralna paraliza.
Ker želi opominjati na pomanjkljivosti zaposlovanja invalidov v Sloveniji, je postala ambasadorka projekta Vključen svet: projekt za aktivno vključevanje invalidov na trg delovne sile. Njena zgodba je le ena izmed mnogih zgodb invalidnih posameznikov, ki so iskali ustrezno zaposlitev. V Sloveniji predstavljajo invalidne osebe približno 12 % celotnega prebivalstva. Med njimi jih je zaposlenih 4 %, kar je manj kot tri desetine. Trg dela zna biti neizprosen, kar na lastni koži vsakodnevno izkušajo predvsem ranljive skupine. Te imajo v primerjavi z ostalimi iskalci zaposlitve zaradi omejitev še manj možnosti za uspeh.
Z namenom povečanja ozaveščenosti med delodajalci in javnostjo je letos zaživel projekt Vključen svet, ki opozarja na pomanjkljivosti v sistemu trga delovne sile. Cilj je doseganje dolgoročnih sprememb, ki bodo invalidom omogočale postati polnopravni član delovne sile, gospodarstvu pa izkoristiti njihov polni karierni potencial. Aktivnosti letošnje kampanje "Vsi drugačni, vsi s potenciali" se bodo odvijale do konca maja, ko bodo javnosti predstavljeni rezultati raziskave s področja zaposlovanja invalidov v Sloveniji.
Razlogov za to je več. Sogovornica v prvi vrsti navede nevednost delodajalcev: "Ti nimajo dovolj izkušenj, kako ravnati z nami. Predvsem nam ne zaupajo oziroma so mnenja, da bomo manj produktivni in bodo imeli z nami zgolj dodatno delo. Vsekakor se raje odločijo za posameznike brez omejitev. Pogosto zato sploh ne dobimo priložnosti. Delodajalci se ne zavedajo, česa vsega smo zmožni. Na določenih področjih smo celo boljši kot ljudje brez ovir."
Tudi na Zavodu RS za zaposlovanje RS (ZRSZ) kot enega izmed glavnih težav invalidov pri iskanju zaposlitve izpostavijo predsodke in diskriminacijo s strani delodajalcev. Menijo, da "je treba invalide obravnavati enakovredno in da morajo ti imeti enake možnosti za zaposlitev ter napredovanje".
V Sloveniji registriranih 8500 invalidov
Pri zaposlovanju invalidnih oseb je bilo v Sloveniji sicer storjenega veliko, čemur pritrjuje podatek ZRSZ, da se število registriranih brezposelnih zmanjšuje od decembra 2013. Takrat je bilo brezposelnih skoraj 17.000 invalidov. Pretekli december so na zavodu našteli skoraj 8500 registriranih brezposelnih invalidov. Priložnosti za izboljšave je na tem področju torej veliko.
Če je v preteklosti kadrovski manko na določenih področjih nadomeščala z delavci z Balkana, se je po poročanju strokovnjakov ta bazen praktično izpraznil. Vse pogosteje se zato obračajo proti tujim, bolj oddaljenim trgom. Pri tem pa pozabljajo na številčen domač trg s širokim naborom talentov.
Vključevanje invalidov na trg dela je pomembna naloga države, kar se skuša doseči z različnimi ukrepi in programi. Ena takih so storitve zaposlitvene rehabilitacije. Zagotavljanje enakih možnosti in spodbujanje vključevanja invalidov na trg dela ni pomembno le za invalide, temveč tudi za družbo kot celoto. "Poveča namreč raznolikost delovne sile ter prispeva h gospodarski in socialni stabilnosti družbe," menijo na ZRSZ. Prav tako obstajajo invalidska podjetja, ki so ustanovljena z namenom zagotavljanja zaposlitvenih možnosti za invalide. "Takšna podjetja imajo posebne prilagoditve in delovne pogoje, ki omogočajo zaposlitev invalidov z različnimi vrstami invalidnosti," razložijo na ZRSZ.
Po njihovih podatkih največ invalidov zaposlitev najde v predelovalnem sektorju, v zdravstvenem in socialnem varstvu, pri raznovrstvenih poslovnih dejavnostih in v izobraževanju.
dezurni@styria-media.si
Punca je še mlada in bo prej ali slej dobila odgovor in službo. Nočem vam pa razlagat izkušnje, ko 55 letnih na borzi poskuša najti službo !
Slovenskim firmam, ki iscejo ali ful iscejo, potem pa nimajo dostojnosti odgovoriti niti z ne hvala, ko se ljudje izpostavijo s svojo osebno zgodbo, zelim samo eno stvar. Propad. Tega v tujini nikoli nisem dozivel.
Pri teh prošnjah je najbolj žalostno, da prosilec sploh ne dobi odgovora. Kadrovska služba, ki sprejema prošnje bi morala vsakomur odgovoriti. To je nekulturen odnos!