Napad. “Čim prej je treba končati to mrcvarjenje z NLB. Skrajni čas je, da uprava ugotovi, kakšen je dejanski obseg slabih posojil, ter za to takoj in v celoti oblikuje rezervacije. Nato pa gre v eno veliko dokapitalizacijo. Namesto da zneski slabih posojil iz kvartala v kvartal po malem curljajo v bilance,” je kritičen eden od finančnikov, ki ni želel biti imenovan.
Denar dala le država
Včeraj se je sicer končala marca začeta 250-milijonska dokapitalizacija NLB. Z ministrstva za finance so sporočili, da so zadnji dan drugega kroga (to je včeraj) vplačali še za 160,6 milijona evrov delnic. Pred tem so v prvem krogu sodelovali z 89 milijoni. Kad in Zavarovalnica Triglav sta potrdila, da v drugem krogu nista sodelovala. Križaničevi bodo tako dobili večino delnic, ki so po prvem krogu ostale neprodane.
“Po pravi ceni, ki bi bila nekje na 70 odstotkih knjigovodske vrednosti, bi država brez težav našla tuje finančne vlagatelje, ki bi pokupili dokapitalizacijske delnice,” meni sogovornik. Tokrat so se delnice kupovale po 116 evrov, knjigovodska
vrednost pa je 111 evrov.
Banka naj bo banka
Sogovornik opozarja še, da bi NLB morala več iniciative pokazati pri prodaji naložb (delnic Mercatorja, Pivovarne Laško ...). “Dejavnost banke je posojanje denarja, ne pa da se ukvarjajo predvsem s tem, kaj določene elite menijo, komu lahko katero naložbo prodajo in komu ne, drugo pa stoji,” je kritičen.
