Hera je za mnoge sinonim za grško boginjo družine in plodnosti. 19-letnemu fantu, ki želi, da mu rečemo "Številka", pa pomeni "boginjo" smisli in volje do življenja. Tako namreč pravi heroinu, s katerim se je pobliže spoznal pri 15-ih. Od takrat gojita "on in off razmerje".
Vseeno mu o svoji (težki) življenjski zgodbi ni bilo težko spregovoriti, saj želi z njo ozaveščati javnost o temni plati odvisnosti ter predvsem o tem, kaj se dogaja za zaprtimi vrati državnih prevzgojnih institucij. "Družba me je razočarala do te mere, da mi za njeno mnenje ni več mar. Navadil sem se, da se ne obremenjujem več tako, kot sem to počel včasih," pogovor začne Številka.
Obdobje treh let, ki jih je preživel v Logatcu, bi najraje pozabil, a ga je to na žalost (pre)močno zaznamovalo. Meni, da so tu socialna varovala države povsem odpovedala in v tovrstnih zavodih ne vidi nobene pozitivne funkcije. Po njegovih besedah jih od tam večina pride še bolj travmatiziranih; številni zapadejo v kriminal in pristanejo v mladoletniškem zaporu, sam pa je v tem času podlegel skušnjavi heroina. "Realnost sem želel 'shendlati', saj bi se trezen ubil. Kadarkoli mi je bilo v življenju hudo, sem ga vzel. V kratkem času heroin vlije voljo do življenja, da greš lahko naprej. Z njim sem prenehal, ko mi je neka druga stvar povrnila voljo in smisel do življenja. Splača se potrpeti dva tedna fizičnih bolečin, ko se od njega odvajaš. To, da sem se ga odločil poskusiti, je bilo dosti manj groteskno od tega, kar sem vsakodnevno moral prenašati v zavodu," iskreno razlaga.
Tudi sicer je v zavodu veliko alkohola, marihuane in ostalih drog; po njegovih besedah je tam 2/3 posameznikov jemalo amfetamin, ostala tretjina, ki je povzročala kriminal in z njim služila, je bila na kokainu. Predvsem pa je bilo veliko nasilja, tako fizičnega kot psihičnega. Spominja se dogodkov, ko so se posamezniki po hodnikih lovili z noži. Vselej si moral biti na preži, da se ti ni kaj zgodilo.
Bolj kot psihično nasilje, za katerega je mnenja, da v primeru kroničnosti postane skoraj hujše kot fizično, ga je bolelo nerazumevanje s strani domačih, predvsem mame, s katero sta zaradi hude odvisnosti očeta živela sama. Težko mu je bilo razumeti, kako se lahko domači smejijo banalnim življenjskim situacijam in veselijo, medtem ko je sam vsak teden v zavodu preživljal muke in se spraševal, ali bo od tam sploh prišel živ.
"Moj 'foter' je bil odvisnik, moja 'mat' je šla tisti čas, ko je bila z mano noseča, med Jehove priče. Čeprav se večini ne zdijo škodljivi, delujejo zelo psihološko. Edini razlog, da me je 'nafilala' s tono tablet, je bil ta, da sem pri sedmih letih naglas razglašal, da sem ateist. Ta 'kult' ima pravilo, da če kdo v družini ni fanatik oziroma razglaša, da je ateist, zanje ne sme več obstajati, vreči ga morajo iz bajte. Ker tega v Sloveniji šestletnemu otroku legalno ne moreš narediti, je našla luknjo v psihiatriji," brez olepšav in v slengu pove 19-letnik, ki s svojo družino resnično nikoli ni odraščal. Njegovo pričevanje kaže, da med njimi ni spletenih posebnih vezi, še najbolje se razume z babico, ki pa pri tem ni imela veliko besede.
Kljub temu da je večkrat izrazil željo, da bi prenehal jemati zdravila, ki so na njegov razvoj in tudi izobraževanje vplivala zaviralno, je naletel na gluha ušesa. "Ko sem bil star osem let in smo bili v sobi psihiatrinje, sem jasno dejal, da si ne želim biti nadoziran s 'pilsi'. Počutil sem se grozno, saj gre za resnično trde psihoaktivne substance. Nisem bil sposoben niti sedeti, ležal sem z glavo na mizi in sem se občasno zbujal. Iz ust mi je tekla slina. Moja 'mat' pa je zdravnici naročila, naj mi predpiše dodatne tablete. Ko sem omenil, da sem prenehal z jemanjem zdravil, je nemudoma poklicala rešilca, ki me je za dva tedna odpeljal v umobolnico," se spominja Številka, ki si je vzdevek izbral, ker ima zanj simboličen pomen.
"Tri leta sem bil zaprt in imel občutek, da so mi bile odvzete vse priložnosti za integracijo"
Ko je bil star 15 let, se mu je uspelo rešiti zdravil. Prvič od sedmega leta je bil trezen, a ne za dolgo. Poskusil je heroin, od takrat pa se ga občasno še vedno poslužuje. "Uporabim ga v situacijah, ko bi ljudje po navadi uporabili alkohol, ki ga je naša družba normalizirala in v njem skoraj ne vidi več slabih učinkov. Podobno kot cigarete. Pa čeprav lahko kriza od odvajanja od alkohola na telo deluje smrtonosno. Pri heroinu tega ni. V prvih dveh tednih odvajanja je prisotna fizična bolečina, ki nato mine. To lahko enačim z občutkom nekoliko hujše viroze, ki se je po dveh tednih ozdraviš," oriše sogovornik.
V njem je videl novo priložnost, ki mu je bila prej odvzeta, pravi. Čeprav mu je bilo obljubljeno, da bo šolanje lahko nadaljeval na Aškerčevi srednji šoli, je bil od tam dva tedna pred začetkom šolskega leta prisilno izpisan. Ta čas je bil popolnoma izgorel in brezvoljen. "Obupan sem bil nad celotnim človeštvom. Moral sem pridobiti le še pet ocen, da bi imel priznana dva letnika, a nisem imel volje, ter razlogov za življenje. Tri leta sem bil zaprt in imel občutek, da so mi bile odvzete vse priložnosti za integracijo. Z drogami ne bi imel težav, če me kot otroka ne bi drogirali. Še zdaj ne bi bil na heroinu, saj sem bil prepričan, da bi mi takrat res lahko uspelo," razlaga.
Dostop do drog je v Sloveniji lažji, kot misli večina. Ne čudi, da so se zlorabe drog med mladimi razširile. Predvsem toksičnih 'designer' drog, omeni. "Zdaj bi tako lahko prišel do droge, kot bi se sprehodil do trafike po cigarete. Ko bo nekdo imel interes, bo do drog vedno prišel. Kogar droge ne zanimajo, je prepričan, da sta tudi na vasi le alkohol in trava. Kaj hitro ugotoviš, da na istih 'placih', kjer ljudje kadijo travo in cigarete, posamezniki kadijo tudi crack. Le v drugih časovnih intervalih. V radiju 500 metrov od svoje 'bajte' na vasi sem poznal tri ljudi, ki so mi priskrbeli heroin," razkrije.
Sedaj preko društva Kralji ulice prebiva v njihovi namestitveni enoti, kjer si stanovanje deli še z dvema posameznikoma. Tam shajajo, saj v to niso bili prisiljeni, pojasni. Želi si, da bi imel tako življenje, ko ne bi več potreboval nečesa, kar mu odvzame bolečino. Da bi v življenju našel smisel in v njem preprosto užival (tudi brez drog) ter počel stvari, ki ga veselijo. Vsem polaga na srce, naj se trdih drog izogibajo, če jim to ne uspe, pa naj bodo pri tem karseda previdni. Sam je od ulice dobil tudi "darilo"; hepatitis C. Zato še enkrat posvari na previdnost in možne posledice uživanja prepovedanih substanc.
