Po njihovih navedbah je uspešno izvrševanje državnega proračuna neizpodbitno dejstvo - v prvih štirih mesecih letos je izvrševanje celo boljše od načrtovanega.
Kranjec je v petek v Portorožu na sklepnem delu na 28. finančno-borzne konference ocenil, da bi Slovenija lahko, če ne bo ukrotila porabe, zaradi proračunskega primanjkljaja in rasti zadolženosti šla po poti Grčije, Irske in Portugalske.
Proračunski primanjkljaj se bo letos zvišal zaradi pomoči podjetjem, ki so v večinski državni lasti, npr. Slovenskim železnicam in Novi Ljubljanski banki (NLB), čeprav je vlada obljubila nižji proračunski primanjkljaj, meni guverner in dodaja, da dokler se proračun ne bo uravnal, ni smiselno govoriti o prestrukturiranju dolgov.
Na finančnem ministrstvu medtem odgovarjajo, da so prihodki od dohodkov pravnih oseb nadpovprečni, povečujejo se prilivi DDV in drugih davčnih prihodkov.
Dolg naj bi se stabiliziral pri 45 odstotkih
"Ne glede na ta dejstva je vlada v programu stabilnosti ocenila, da se bo dolg sektorja države stabiliziral na višini okoli 45 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar za Slovenijo še vedno predstavlja zelo ugoden položaj v primerjavi z ostalimi evropskimi državami," so zapisali na ministrstvu.
Ob vsem tem še izpostavljajo, da je bistvenega pomena za državni proračun, primanjkljaj in stabilnost javnih financ sprejetje predvidenih strukturnih sprememb, med katerimi je ena najpomembnejših pokojninska reforma.
Vlada si zato močno prizadeva prepričati državljane, da je sprejetje predlagane pokojninske reforme nujno, saj bo v nasprotnem primeru prisiljena sprejeti veliko bolj radikalne ukrepe.
Več o izjavi Marka Kranjca si lahko preberete tukaj.
