Na Varuhinjo človekovih pravic se je obrnilo dekle, ki je zaključilo srednješolsko izobraževanje na Evropski šoli v Bruslju. Prijavila se je za vpis na medicinsko fakulteto preko centralnega mesta VPIS, kjer so po prevedbi ocen ugotovili, da ne izpolnjuje pogojev za vpis.
Dekle se je zoper odločitev pritožilo, najprej na Univerzi v Ljubljani, ki njeni pritožbi ni ugodila, nato na upravno sodišče, ki je pritrdilo pobudnici v tožbi in zahtevi za začasno odredbo, s katero bi se lahko vpisala na fakulteto. Univerza v Ljubljani se je na odločitev upravnega sodišča pritožila. "Vrhovno sodišče je pritožbi UL ugodilo," so zapisali pri Varuhu. "S tem je pobudnici bil onemogočen nadaljnji študij na MF."
Težave zaradi nesprejetega pravilnika
Dekle je prepričana, da so njene težave, zaradi katerih se ni mogla vpisati na fakulteto, posledica tega, da ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport po ratifikaciji Konvencije o Statutu Evropskih šol, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2004, ni sprejelo ustreznih aktov. Ti akti bi urejali, da nostrifikacija maturitetnih spričeval te šole ne bi bila več potrebna ter prevedbo ocen maturitetnega spričevala Evropske šole v sistem ocen slovenskih srednjih šol ter pogoje za prevedbo.
"Prejela je odgovor, da se ustrezni akti pripravljajo in da bodo v javni razpravi novembra 2016," pojasnjujejo pri Varuhu. "To se ni zgodilo, zato se je znova obrnila na MIZŠ in dobila odgovor, da bodo akti v javni razpravi januarja 2017."
Varuh je opravil poizvedbo na MIZŠ ter jih pozvali, da v najkrajšem možnem času pripravijo ustrezne akte, ki bodo v skladu s Konvencijo o Statutu evropskih šol in dobil odgovor, da MIZŠ načrtuje sprejem pravilnika, ki bo uredil celovito tematiko vključevanja učencev in dijakov evropskih šol v slovenski izobraževalni sistem, v mesecu marcu 2017, a se do danes to še ni zgodilo.
V aprilu bodo ustrezni akti sprejeti
"Pravilnik je bil pripravljen in je bil po javni razpravi v medresorskem usklajevanju do 31. marca," pojasnjujejo pri ministrstvu, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič. "Po pregledu in uskladitvi komentarjev in predlogov, bo pravilnik predvidoma sprejet aprila 2017."
Pravilnik ureja vrednotenje listin izobraževalnega programa Evropskih šol, sprejetega v skladu s Konvencijo o Statutu Evropskih šol, za namen vključevanja v osnovnošolsko izobraževanje, vpisa oziroma vključevanja v srednješolsko izobraževanje in vpisa v višje strokovno izobraževanje oziroma visokošolsko izobraževanje.
"Pravilnik v osnovi ureja dve vsebinski vprašanji, in sicer vključevanje učencev in dijakov iz programa Evropskih šol v slovenski izobraževalni sistem ter pretvorbo ocen, doseženih na t.i. Evropski maturi, glede na sistem slovenske splošne mature," pojasnjujejo pri ministrstvu.
Dodajajo, da ne morejo podati ocene o vplivu pravilnika na posameznika ali posameznico, ne da bi se seznanili z njeno specifično osebno okoliščino, t. j. listino o zaključku programa evropske šole in evropski maturi.
Pravilnik še ne pomeni zagotovila za vpis
"Tudi po sprejetju pravilnika bo vrednotenje listin kandidatov za vpis na visokošolski zavod v Sloveniji še vedno naloga posamezne vpisne službe," poudarjajo pri ministrstvu. "S pravilnikom bo ministrstvo postavilo zgolj jasen normativni okvir, ki bo predstavljal podlago za ugotavljanje pogojev in uspeha posameznega kandidata ali kandidatke."
Poudarjajo, da bo možnost vpisa kandidata ali kandidatke na posamezno fakulteto še vedno odvisna od drugih dejavnikov, ki vplivajo na možnost vpisa kateregakoli kandidata za vpis, kot so število prijavljenih kandidatov, njihov povprečni uspeh na maturi (slovenski ali evropski) ter posledično omejitev vpisa.
Varuhinja ugotovila neenako obravnavo
Varuh je pobudo dekleta, ki je zatrjevalo neenako obravnavo, ocenil kot utemeljeno z vidika kršitve 14. člena (enakost pred zakonom) ustave v povezavi z tretjim odstavkom 57. člena (izobrazba in šolanje) in drugim odstavkom 153. člena (usklajenost pravnih aktov).
"Ponovno se je izkazalo, da pristojni državni organi zlahka prevzamejo obveznosti iz mednarodnih aktov, ne poskrbijo pa za njihov prenos v prakso," poudarjajo pri Varuhu. Ob tem spet opozarjajo na zastoj pri ratifikaciji že podpisanega izbirnega protokola h Konvecniji o otrokovih pravicah.
janez_53... Tito je imel zasebno Kumrovsko univerzo , kjer so se solali diplomanti , ki se danes unicujejo v Sloveniji vse kar je gospodarsko mozno uniciti . Naslednje ti pove vse o teh socijalisticnih diplomantih Titove Kumrovske univerze."If socialists understood… ...prikaži več economics they wouldn't be socialists." (Friedrich August von Hayek). Ce bi socijalisti razumeli ekonomijo , bi ne bili socijalisti. Drzi kot pribito.Pravis , da je za casa Tita clovek bil clovek . Hahaha , res imas smisel za (crni) humor. Cloveje bil lahko clovek , dokler ga Titiva UDBa ni spremenila v izmecek. Drzi? Da je bil delavec spostovan de tudi bosa. Saj so mu odtegovali (ne)prostovoljne prispevke da je bilo kaj. Pravis , da v danasnjem casu delavec mora placevati drage odvetnike v pravdah glede krsenja poigodb o delovnem razmerju. Povsem mimo si vsekal. V normalnih drzavah ima delavec zascito Delavskih Sindikatov , katerih odvetniki se ukvarjajo s krsitvami pogodb. V Sloveniji ni resnicnih Delavskih Sindikato
Pravtako bi bilo potrebno prilagoditi Izobrazevalno zakonodajo , ki bi stimulirala vpisa kandidatov z v tujini opravljeno srednjesolsko izobrazbo. Osip zaradi zahtevnosti programa , pa je tako ali tako "naravna selekcija" . Vec tujih kandidatov pomeni tudi vec vplacanih solnin.… ...prikaži več Vec denarja lahko blagodejno vpliva na izbiro kvalitetnih tujih ad hoc ali stalnih predavateljev.
Spostovani. Ljubljanska Univerza je trenutno rangirana kot 601 - 650 Univerza na svetu in ne sodi v krog vrhunskih izobrazevalnih ustanov. Potrebno se je zamisliti , kako izboljsati kakovost Univerze in univerzitetnih programov , da bodo ustrezali svetovno priznanim standardom… ...prikaži več . Le tako se bodo priceli vpisovati tudi kvalitetni kandidati , kar bo pripomoglo k ugledu ustanove. Splosni vtis je , da je na dolocene fakultete vpis garantiran le kandidatom iz posvecenih krogov ter krogu Slovenskih maturantov z najvisjimi ocenami na maturi. Kandidatov iz (resnicne) tujine je malo , ce sploh. Vredno si je ogledati ,lestvico po narodnosti o stevilu vpisanih kandidatov na Ameriske in Britanske Univerze , ki sodijo v najvisji rang po kakovosti. LP