"Težave, s katerimi se srečujemo v zadnjih letih na področju ravnanja z odpadno embalažo, nikakor niso samo težave družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), ampak težave vseh gospodarskih subjektov, ki so vključeni v ta sistem," so nam z ministrstva za kmetijstvo in okolje sporočili po tem, ko je družba Interseroh prejšnji teden izrazila nezadovoljstvo z delovanjem ministrstva in Zbornice komunalnega gospodarstva.
Pritožbe tudi od komunal
Interseroh pa očitno ni edini, ki ni zadovoljen z ravnanjem ministrstva. Prejeli so namreč tudi več pritožb, zlasti od izvajalcev javne službe zbiranja komunalnih odpadkov zaradi nerednega prevzemanja ločeno zbrane odpadne embalaže s strani DROE. Argument Interseroha pri tem je, da je sistem določanja količin, ki so jih dolžni prevzeti, nedorečen, za kar krivijo ministrstvo, pri tem pa dodajajo, da je po vladnih podatkih na trgu bistveno več odpadne embalaže, kot je zanjo plačane embalažnine, kar zanje postaja ekonomsko nevzdržno.
Mala in srednja podjetja, ki dajo v promet manj kot 15 ton embalaže na leto, je namreč niso dolžna plačevati, čeprav skupno proizvedejo velike količine odpadne embalaže. "Ugotavljamo, da je prag 15 ton postavljen previsoko, kar je prav tako eden od razlogov za težave," se strinjajo na ministrstvu.
Embakom – dobro ali zlo?
Pri ljubljanski Snagi, od katere Interseroh prevzema embalažo, pravijo, da je ravnanje te družbe nezakonito. "To je podobno, kot če bi izvajalci javnih služb nehali pobirati odpadke v trenutku, ko cena ne bi več pokrila stroškov," pravijo na Snagi. Ker se težave ponavljajo že leta, so skupaj z nekaterimi drugimi javnimi komunalnimi podjetji in zasebniki ustanovili nov DROE Embakom. Interseroh je to označil za željo po monopolu, hkrati pa naj bi bila dejavnost sporna, saj je del javne infrastrukture za izvajanje dejavnosti zgrajen s pomočjo evropskih sredstev; v skrajnem primeru bi morali te vračati. Pri Snagi so prepričani obratno: po njihovo bi nova družba monopol pravzaprav razbila, prelivanje iz javnih žepov v zasebne pa naj bi se dogajalo prav v obstoječem sistemu.
rešitve je treba predlagati...ne pa samo povdarjati probleme...s!
A prevelikih občin pa nimamo?Kaj če bi šli v drugo smer? Kaj če bi se lotili razbijanja teh gromozanskih naddržavnih zvez, držav, pokrajin in prevelikih občin? Kaj če bi dali svojemu vrtičkarskemu narodnemu značaju prosto pot in iz Slovenije… ...prikaži več naredili 5.000 Hodošev in Osilnic, povezanih v 30–60 pokrajin velikosti Malte ali Liechtensteina in 8–15 držav velikosti Andore ali Luksemburga? … Ni hudič, da vsaj ena ne bi postala …http://za-misli.si/kolumne/gregor-hrovatin/1174-a-prevelikih-obcin-pa-nimamo
karel je zaradi smeti in kantel odletel z položaja ministra za smeti