Ministrica ne ve, zakaj so sprejeli tak ukrep

Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je v intervjuju za Dnevnikov Objektiv meni, da je pravo v času epidemije covida-19 na preizkušnji. "Ni lahko najti ravnovesja med vsemi ukrepi, ki jih moramo sprejeti, da zavarujemo zdravje, ki je človekova pravica in dobrina, in med omejevanjem drugih človekovih pravic. Vedno je treba paziti, kot pri požaru, da voda na koncu ne naredi več škode kot ogenj. Pomisliti je treba, kaj ostane," je navedla ministrica.

Ocenjuje, da je ministrstvu, ki ga vodi, to uspelo dobro, glede ukrepov na drugih resorjih pa so dali veliko pripomb. "Vendar ti včasih kaj uide, drugič pa nisi uslišan," je pojasnila.

Proti obveznosti aplikacije 

Tako so denimo na pravosodnem ministrstvu nasprotovali obveznosti aplikacije #Ostanizdrav in ne ve, zakaj so se zdaj odločili za pogojevanje z aplikacijo pri prehajanju občinskih mej. "Če je namen tega ukrepa obligatornost, smo ponovno na začetku, in ministrstvo za pravosodje se s tem ne strinja," je navedla.

Ob tem pa dodaja, da je vlada kolegijski organ in potrdila, da se včasih tudi pragmatično odloči, da na vladi ne nadaljuje z nasprotovanjem, ker računa na poslance v državnem zboru. Ugotavlja namreč, da imajo znotraj koalicije tradicionalne stranke moč, ne glede na to, koliko mandatov imajo, saj imajo svojo mrežo znotraj različnih sistemov. Obenem pa ocenjuje, da SMC v tej koaliciji igra pomembno vlogo.

Saša Despot

Dopisne seje ob poznih urah in s kratkim rokom za odgovor

Operativnost vlade, ki jo poudarja predsednik SMC Zdravko Počivalšek, je "trenutno dobrodošla zaradi ukrepov v zvezi z epidemijo covida-19", pravi, a dodaja: "Hkrati imamo na vladi pogosto dopisne seje, tudi ob večernih urah, na katerih je rok za odgovor zelo kratek in se niti nimaš časa seznaniti z vsemi podatki. Če ne glasuješ, se avtomatično šteje, da si za, čeprav se lahko zgodi, da preprosto ne prideš pravočasno do svojega računalnika in ne podaš pripombe, komentarja ..."

Boji se, da bo epidemija znižala nekatere standarde v celotni družbi, saj se zaradi omejitev kopiči jeza. "To se potem odraža v odnosu do tujcev, sovražnem govoru, na številnih področjih," je naštela. Hkrati opozarja: "Prav mi, ki smo na javnih funkcijah, se moramo najbolj zavedati, da vsako besedo, ki jo izrečemo, ljudstvo na podlagi psihologije množic vpija kot spužva. In to nato ponavljajo naprej. Mi smo tisti, ki v resnici ustvarjamo sovražni in nedostojni govor."

Nekateri spremembam nasprotujejo

Sodstvo po njeni oceni deluje dobro. Med obiski sodišč vidi, da si želi sprememb, "obstajajo pa tudi silnice, ki spremembam nasprotujejo".

Na ministrstvu izvajajo analizo, da bodo "videli, katere so tiste stvari, ki jih morajo slovenski sodniki opravljati, drugje pa jih ne. Kaj štejemo za sodniške zadeve, čeprav v resnici to niso".

Napovedala je še, da bo zakon, ki ureja podlago za delovanje Hiše za otroke, žrtve kaznivih dejanj, spomladi v državnem zboru, odprli pa bi jo lahko jeseni.

dezurni@zurnal24.si